Preizkušena pristnost vere povzroči stanovitnost
»Ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.« — Jakob 1:3.
1. Kako je vera pojasnjena v Bibliji?
KAJ razumemo z izrazom vera? Najpopolnejšo definicijo ali opis vere najdemo v 11. poglavju lista Hebrejcem. Tako piše: »Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo« (Hebr. 11:1).
2., 3. a) Kaj je mišljeno z izrazom »trdno pričakovanje«? b) Zakaj je vera »uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«?
2 Izraz »trdno pričakovanje« je prevod grške besede, ki pomeni dobesedno »stati pod« (Kingdom Interlinear Translation). Pomeni osnovo, temelj, upanje, ali pa tudi stvar, resničnost, pravo bistvo v nasprotju z neresničnim ali navideznim.
3 Jezus je rekel neki Samarijanki: »Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici«, ne v soglasju z izmišljenimi zgodbami ali domišljijskimi predstavami (Jan. 4:24). Pisec pisma Hebrejcem pravi tudi, da je »vera trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«. Vera torej nekoga navede, da postopa tako, kot da bi bile nevidne stvari resničnost, kot da bi jih videl. Razlog za to je, ker te stvari resnično obstajajo, in verujoči to ve, čeprav jih sedaj ne more videti. To, kar mnogi imenujejo »vero«, pa ne temelji na resničnosti, ni nikaka vera, temveč lahkovernost. (Primerjaj Hebrejcem 11:27).
4. Navedi iz vsakdanjega življenja primer, ki pokaže, kaj je vera.
4 Ti na primer verjameš, da obstajajo mesta, kakor sta Moskva in Peking, čeprav verjetno še nikoli nisi bil tam. Morda si kdaj videl sliko teh mest, tudi slišal in bral si poročila o njih in na zemljevidih videl, kje mesti ležita. Ker je tvoja vera dobro utemeljena, torej ne počiva na domnevah ali domišljiji, ne bi okleval stopiti v letalo in odleteti v eno od teh mest, če bi se ti zdelo takšno potovanje potrebno. Bil bi prepričan o tem, da se bo izpolnilo tvoje upanje, da boš videl mesto, ko bo letalo pristalo. Ali pa: imaš dobrega in zvestega prijatelja, ki te ni še nikoli prevaral. Tedaj boš verjel, kar ti pravi in odgovarjajoče postopal, razen če njegove besede nedvoumno nasprotujejo bodisi znanim dejstvom kakor tudi njegovi osebnosti, ki jo dobro poznaš. Iz preteklosti imaš dovolj dokazov za to, da govori resnico, tako da imaš osnovo za vero.
5. Kaj misli biblijski pisec, ko pravi, da je »vera uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«?
5 Da bi še jasneje pokazal, kaj se razume pod vero, je uporabil apostol grško besedo za »vzgojo« ali »vzgajanje«, ki jo je večina prevajalcev prevajala z »očitni dokaz«, »prepričanje«, »dokazovanje« in podobnimi izrazi (Hebr. 11:1; 2. Tim. 3:16). Če nekoga pokaramo, tedaj gremo stvari temeljito do dna in jo pregledamo z vseh gledišč. Predložimo primerna dejstva in prepričljive argumente, da bi dokazali sporno točko, tako da poslušalca krepki dokazni material popolnoma prepriča. Vera mora zato temeljiti na prepričljivih dejstvih. To ni povsem zadeva občutkov. Vera se mora opirati na dejstva, na izkušnje ali neovrgljive, zanesljive dokaze. Tedaj naša vera in naše upanje ne bosta razočarana. (Primerjaj Rimlj. 9:33; 10:11).
VERA ZAHTEVA TRDNE DOKAZE
6., 7. Kakšna dva ali celo tri dokaze imamo, da utemeljimo vero v obstoj Boga?
6 Da bi verovali lahko v nekaj nevidnega, moramo imeti verodostojne dokaze. Dokaz za obstoj Boga, Stvarnika, je stvarstvo, ki je preveč čudovito, da bi ga ljudje mogli povsem razumeti. Vidimo življenje na Zemlji, vsa stvarjenja, ki so odvisna drug od drugega in drug na drugega navezana. Razen tega imamo Biblijo, iz katere izvemo, da je Bog vse te stvari ustvaril in za kakšen namen jih je ustvaril. Tako imamo torej pričevanje ustvarjenih reči samih in Božjo besedo, ki ni bila izgovorjena samo po enem človeku, temveč po mnogih čistih in zvestih možeh (Rimlj. 1:19, 20; Dej. ap. 2:24).
7 Lahko tudi razumno razmišljamo in naš razum nam govori, da Stvarnika njegova stvarjenja nikoli ne morejo povsem doumeti. Če pomislimo na mogočno širjavo našega vesolja, lahko od tega doumemo le drobceni delček. Mar ni njegov Stvarnik mnogo višji, da, za nas neviden? V soglasju s tem je rekel Bog po svojem preroku Izaiji: »Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode in s pedjo svojo premeril nebesa in vtlačil zemlje prah v merico in s tehtnico pretehtal gore in hribe na njenih torilih?« »Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?« — Iza. 40:12, 18.
8. Katera dva tehtna razloga za vero v vstajenje je dal Bog Abrahamu?
8 Ko je Bog preizkusil Abrahamovo vero, tako da je zahteval, naj žrtvuje svojega sina Izaka, je imel Abraham vsaj dva razloga za vero, da bo Bog Izaka obudil. Bog mu je rekel, da bo po Izaku nastal velik narod, in to je bilo že samo po sebi dovolj. Vedel pa je tudi, da mu je bil Izak dan po čudežu, ker je bilo treba njegovo in Sarino sposobnost razmnoževanja obnoviti. To Božje delo je bilo prav tako velik čudež kakor vstajenje. Iz teh razlogov in tudi, ker mu je Bog dokazal svojo zvestobo in svojo ljubezen, je Abraham računal s tem, da bo Bog obudil njegovega ljubljenega sina Izaka (Rimlj. 4:17—21; Hebr. 11:17—19).
BOŽJI DUH JE NEOBHODNO POTREBEN ZA PRAVO VERO
9., 10. a) Kako reagirajo ljudje, ki nimajo nobene vere na dokaze, ki so za verovanje na razpolago? b) Kakšno vero želi Bog, da bi pokazali njegovi služabniki? c) Kako je ta vera ponazorjena v Psalmu 27:1—3? d) Kako pokažejo Jezusove besede iz Mat. 13:11—15, zakaj ‚vera ni last vseh‘, kakor se vidi iz 2. Tesal. 3:2?
9 Posebna značilnost vere v stvari, ki zadevajo Boga — v njegove obljube, v izpolnitev njegovih prerokb itd. — je v tem, da ljudje, ki nimajo nobenega spoznanja o Bogu, vidijo med dejstvi, ker gledajo površno, in med vero pravih kristjanov, nasprotje. Tako je zato, ker je Bog želel, da bi njegovi služabniki verovali vanj tako, kakor veruje sin dobremu očetu, in ker tudi želi, da svojo vero dokazujejo, četudi to, kar je obljubil — gledano s človeškimi očmi, leži še v daljnji prihodnosti ali se zdi celo nemogoče. Bog ne želi, da ga obožujejo ljudje, ki morajo vse dobesedno videti, da lahko verujejo. Jezus je večkrat govoril v prilikah, ki jih je pozneje pojasnil tistim, ki so imeli dovolj zanimanja, to se pravi dovolj vere vanj, da so želeli podrobno razlago. Tisti pa, ki niso imeli odkritosrčnega srca, ki bi iskalo, nobene globoke vere, so šli po svoji poti, ne da bi prilike razumeli in ne da bi verovali. Jezus je rekel svojim učencem:
10 »Ker vam je dano, da spoznate skrivnosti. nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kajti kdor ima, mu bode dano in preobilo bo imel, kdor pa nima, se mu odvzame tudi to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajoč ne vidijo in poslušajoč ne slišijo in ne umejo. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaije, katero pravi: ‚S sluhom boste slišali, a ne boste umeli, in z očmi boste gledali, a ne boste videli. Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili‘ (Mat. 13:11—15). Pri tem so imeli Židje množico dokazov za to, da je Mesija dejansko prišel.
11., 12. Navedi primer za »očiten dokaz resničnosti«, ki je svetu na splošno zakrit.
11 Bralci Biblije vidijo danes, da se povsod dogajajo stvari, ki kažejo, da je mesijansko Kraljestvo zelo blizu. Toda za tiste, ki postavljajo svoje upanje na svet, izgleda, da bo večno tako. Ko je živel Jezus na Zemlji, je bilo podobno, čeprav je bilo do konca židovskega sestava stvari takrat le še nekaj let. Jezus je rekel:
12 »Kadar vidite oblak, da se vzdiga od zahoda, precej pravite: Dež bo! In zgodi se tako. In kadar čutite, da vleče jug, pravite: Vroče bo! In zgodi se. Hinavci, lice zemlje in neba veste presojati, kako pa, da tega časa ne veste presojati?« (Luk. 12:54—56).
13. Kateri razlog je v 1. Kor. 2:12—14 naveden za to, da ‚telesni človek‘ ne more spoznati nekaterih stvari, ki so za kristjana povsem očitne?
13 Nekateri bi lahko ugovarjali: »Če vendar temelji vera na tehtnih razlogih, zakaj se potem zgodi, da nekateri ne vidijo stvari tako, kakor jih vidi kristjan?« Apostol Pavel pojasnjuje to takole: »Mi pa nismo prejeli duha tega sveta, ampak Duha, ki je iz Boga, da vemo, kaj nam je milostno daroval Bog; ... Telesni človek pa ne sprejema, kar je Duha Božjega, ker mu je neumnost in ne more tega umeti, ker se mora duhovno razsojati« (1. Kor. 2:12—14).
14. Pokaži na osnovi primera, zakaj tisti, ki ne verujejo, dejstva napačno tolmačijo.
14 Mnogi ljudje na primer rečejo, če nekdo umre, še posebno če gre za majhnega otroka: »Bog ga je vzel k sebi.« Večkrat slišimo tožbo: »Zakaj mi je moral Bog vzeti otroka (ali: moža)?« Površno opazovanje lahko vodi do sodbe, da bi prav vse, kar se dogaja, vodil Bog, ker je vsemogočen. Toda ti ljudje ne spoznavajo, da je Adam, ne pa Bog, prinesel smrt svoji družini, ko se je namerno uprl Bogu in izgubil življenje za svoje potomstvo (Rimlj. 5:12). Tudi ne spoznajo, da je satan, hudič, takrat navrgel dvom v Božjo suverenost, ko je trdil, da niti eden človek ne bo ohranil svoje čistosti do Boga, če bo preizkušen (Job 2:4, 5). Ne razumejo, da je Bog zlo dopustil nekaj časa zaradi tega spornega vprašanja. Tudi ne vedo, da mrtvi počivajo v grobu, dokler ne bodo, zahvaljujoč usmiljeni Božji pripravi, po Jezusu Kristusu obujeni (Jan. 11:11—14, 24). Predvsem pa ne poznajo Božje osebnosti, ki nikoli ne more biti tako grozna, da bi zakonskim ženam »jemal« može, ki jih potrebujejo, ali staršem njihove otroke (2. Mojz. 34:6, 7).
ZAKAJ JE POTREBNA MOČNA, NEOMAJNA VERA
15. Zakaj je izguba vere ali slabost vere ‚greh‘, ki nas lahko oklene?
15 Ker temeljita čistost in postopanje nekega kristjana na njegovi veri in pokaže vsak odstop od prave poti slabost v veri, navaja apostol v svojem nadaljnjem izvajanju o veri primere in nato piše: »Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju« (Hebr. 12:1). Vera kristjana mora biti zato zelo močna.
16., 17. Pokaži na osnovi dveh primerov, zakaj morajo imeti močno vero tisti, ki bi radi doživeli »novo zemljo«?
16 Zakaj mora biti vera kristjana, da bi se lahko upiral vsakemu napadu, takšna? Za ponazoritev vzemimo »veliko množico«, ki bo preživela »veliko stisko«, v kateri bo uničen sedanji svetovni sestav stvari (Razod. 7:9—14). Člani te »velike množice« bodo zatem živeli na očiščeni Zemlji in bodo predstavljali osnovo nove družbe, »nove zemlje«. Kot osnova morajo biti močni. Zastopati morajo Jehovo, suverena vesolja, ne da bi se pustili omajati. Živeli bodo, ko se izpolni prerokba iz Razodetja 20:11—15, in bodo zato dolžni poučevati obujene o pravilni poti in jim pomagati, da si bodo pridobili razumevanje o Jehovi in njegovem sinu Jezusu Kristusu. Med temi obujenimi, ki so imeli kar najrazličnejše preteklosti in so živeli v različnih časih, bodo brez dvoma nekateri, ki se bodo upirali resnici. Zato bo morala biti vera »velike množice« dobro utemeljena. Ne sme se pustiti odvrniti od prave poti pritisku ali osebnim občutkom.
17 Potem, na koncu tisočletne Kristusove vladavine, bo vera vseh na Zemlji živečih ljudi podvržena končni preizkušnji, ko bo izpuščen satan. V tej preizkušnji bo temeljito preverjena čistost vsakega posameznika in tudi njegova vera v Boga, da, celo ugotovljeno bo, če ima najmanjše nagnjenje k nezvestobi. To je potrebno, ker bodo tisti, ki bodo preizkušnjo prestali, dobili večno življenje. Ker so dokazali svojo neomajno vero, bo Jehova in vse njegovo stvarstvo vedelo, da ne bodo nikoli postali slabi ali pa se odvrnili od resnice (1. Kor. 15:24—28).
18. Zakaj naj kristjan po besedah Petra in Jakoba ne bo presenečen, če je njegova vera izpostavljena različnim, celo težkim preizkušnjam?
18 Naša vera mora biti sposobna vztrajati v vsakem napadu. Zato ne bodimo presenečeni, če se bodo za našo preizkušnjo še dogajale stvari, ki jih morda nikoli ne bi pričakovali. Apostol Peter je opozoril kristjane na to dejstvo, ko je pisal: »Ljubljeni, nikar se ne čudite ognjenemu žaru, ki vas objemlje zaradi izkušnje, kakor da se vam godi kaj tujega« (1. Petr. 4:12). V soglasju s tem je pisal Jakob, Jezusov polbrat: »Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost« (Jak. 1:2, 3).
19. Kako lahko kristjan preizkusi svojo vero?
19 Vera je torej lahko različno močna. Vsakdo od nas naj preišče svojo vero. Apostol Pavel svetuje: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte!« (2. Kor. 13:5). Kristjan lahko razmišlja o preizkušnjah in problemih, ki jih je že srečal in tudi o tem, kako jih lahko obvlada. Razmisli lahko, kako lahko reši sedanje probleme in zadosti sedanjim obveznostim. Ali napreduje, kar zadeva prinašanje sadov Duha? Ali dela, kar je v njegovi moči, da bi pomagal drugim? Ali je to, kar dela za svojo bratovščino, vedno njej v dobro? Ali daje javno izjavo o svoji veri?
BOG NAGRADI VZTRAJANJE Z NAKLONJENOSTJO
20. Kaj povzroči pri kristjanu zvesto vztrajanje preizkušnji?
20 Jakob je rekel, da povzroča ta preizkušnja, preverjena pristnost naše vere stanovitnost. Apostol Peter govori o preizkušnjah, ki pridejo nad kristjana, in navaja tudi razlog za to: »Da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa« (1. Petr. 1:7). Čim več preizkušenj vere uspešno prestanemo, tem močnejši bomo — lahko vztrajamo. Razen tega dobimo Jehovino milost in osrečimo njega in njegovega Sina, ker nastopamo v spornem vprašanju kot Jehovina priča za čistost (Rim. 5:3, 4).
21. Kakšne vrednosti je neomajna vera?
21 Imeti močno, neomajno vero je dejansko bolje, kot biti velik zmagovalec, ker apostol Janez piše: »To je zmaga, ki je premagala svet: vera naša« (1. Jan. 5:4). Gre za vprašanje čistosti, ne moči. Kdor vztraja v veri, posnema največji zgled vere, tistega, ki je premagal svet: Jezusa Kristusa (Jan. 16:33).
22. Kako se iz 1. Petrovega 1:7 vidi, kakšne trajnosti je preizkušena vera in njen posedovalec?
22 Da, vse materialno, celo zlato, je minljivo, ker se lahko izrabi ali s kemikalijami raztopi. Toda vera, ki je bila preizkušena in preverjena in katere pristnost je bila dokazana, je »neminljiva«. Ne more biti razdejana, ker se opira na večnega Boga, Vsemogočnega. Apostol je rekel, da je nemogoče, da bi brez vere ugajali Bogu (Hebr. 11:6). Nevernik ne more resnice verovati. On prezre največjo resnico v vsem vesolju: pravnoveljavno suverenost Jehove Boga. Bogu ne more ugajati, ker to, kar dela, ni v skladu z vsem vesoljem. Kdor pa ima preizkušeno vero, bo ostal večno, ker ga Bog, ki večno živi, ljubi in ščiti njegovo življenje (Ps. 145:18—20; Razod. 7:15—17).
[Slika na strani 103]
Jehova Abrahamove vere ni imel za nekaj samo po sebi umevnega. Zato ga je preizkusil, tako da je zahteval, naj žrtvuje kot žrtev svojega sina Izaka.