»Stanovitnost pa imej delo popolno«
»Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni« — Jakob 1:4.
1., 2. Zakaj stojijo vsi kristjani pred vprašanjem, če bodo vztrajali? (Mat. 10:22, 36).
NIHČE, ki veruje v Boga, ne more uiti preizkušnji svoje vere. To pa zato, ker duh tega sveta deluje proti veri v Boga in pritiska na verne, da bi uničil njihovo vero, Kristjan stoji zato pred vprašanjem, če bo vztrajal.
2 Vera je lahko preizkušena na mnogo načinov. Treba je prenašati odkrito nasprotovanje, morda celo od dragih domačih in prijateljev. Lahko nas zasmehujejo, sovražijo, napačno razumejo in krivo obtožijo ali obrekujejo. Tudi preganjanja in bolezni lahko predstavljajo preizkušnje.
3. Kakšna vprašanja si lahko postavi kristjan, če se sooči s preizkušnjami?
3 Vsak kristjan se mora zato vprašati: Kako se bom soočil s temi preizkušnjami? Bo ostala moja vera neomajna? Ali bom vztrajal s pravilnim razumevanjem in se veselil tega, da se bo moja vera izkazala za pristno? Ali bom želel vztrajati zaradi pravičnosti in da oslavim Boga, ne samega sebe? (Mat. 5:10).
VZTRAJANJE SLUŽI DOBREMU NAMENU
4., 5. Pokaži na osnovi Petrovih besed iz 2. Petr. 1:5—7, zakaj služi vztrajanje z Božjega stališča določenemu namenu?
4 Apostol Peter je pokazal, k čemu lahko prispeva vztrajanje. Pisal je: »Kažite ... v stanovitnosti predanost Bogu, v predanosti Bogu pa bratoljubje, v bratoljubju pa ljubezen do vseh« (2. Petr. 1:5—7, NS).
5 Iz Božjega stališča služi torej vztrajanje temu, da se oblikujejo Bogu predani ljudje, ljudje, ki imajo bratsko naklonjenost. Razen tega se v njih zbuja večja ljubezen in jih navaja, da izkazujejo to ljubezen ljudem v svetu. Takšne ljudi želi imeti Bog v svoji novi ureditvi. Seveda se Jehova Bog ne veseli tega, da morajo njegovi služabniki na Zemlji prenašati težave in trpeti, toda rad bi jih očistil, da bi bili po naravi, iz lastnega nagiba, sposobni popolnoma izpolniti zahteve, ki jih postavlja pred nas, namreč, da ‚strežemo pravici in ljubimo usmiljenje in da hodimo ponižno z Bogom svojim‘ (Miha 6:8). To doseže Bog, če vztrajamo. Zato je vztrajanje zelo velikega pomena.
6., 7. Kaj povzroča stanovitnost s stališča kristjana?
6 Gledano s stališča posameznega kristjana, povzroča stanovitnost Božjo naklonjenost. Z njo doseže kristjan Božje odobravanje in se čuti pritegnjenega k Bogu (Rim. 5:3—5; Jak. 4:8). S svojim uspešnim vztrajanjem raste njegova predanost Bogu. V težkih preizkušnjah se nauči, da se mora v vsem zanesti na Jehovo in da nihče drug kakor samo Jehova po Jezusu Kristusu lahko zadovolji njegovim potrebam in mu daje potrebno moč (Fil. 4:13). Zaradi vztrajanja razvije globoko naklonjenost do svojih bratov in sester, ki prav tako prenašajo preizkušnje — preizkušnje, ki so drugačne, toda prav tako preizkušajo srce. To mu pomaga izkazovati sočutje, namesto da kritizira svojo bratovščino, če dela napake zaradi svojih problemov ali slabosti (1. Petr. 5:9).
7 Vse to poglablja kristjanovo cenjenje nezaslužene Božje dobrote, ki pride do izraza na tako različne načine. Zato ljubi Boga. Razen tega raste v njegovem srcu usmiljenje do tistih, ki niso v resnici. Vidi težke razmere, v katerih se trudijo in pod njimi zdihujejo (Rimlj. 8:22), in jim izkazuje svojo ljubezen s tem, da jim posreduje življenje dajajočo vest resnice (Mat. 9:36).
NAJVAŽNEJŠE JE »SPOZNATI« BOGA
8. Kako pokažejo besede apostola Petra iz 2. Petr. 1:8, da kristjanu pomaga stanovitnost z lastnostmi, ki jih zbuja v njem.
8 Toda kako ima lahko »stanovitnost delo popolno« in kako postane kristjan s tem ‚popoln in zdrav v vseh odnosih‘? (Jak. 1:4, NS). Peter pojasnjuje naprej: »Kajti če so te čednosti v vas in se množe, napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa« (2. Petr. 1:8). Tukaj imamo ključ — točno spoznanje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kdor namreč pozna Jezusa Kristusa, pozna tudi Jehovo Boga, ker je Jezus rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta« (Jan. 14:9).
9., 10. V katerem smislu uporablja Biblija besedo »spoznati« v tekstih, kakor je Mat. 11:27, Jan. 17:3 in 1. Jan. 4:8?
9 Jezus je gornje besede pojasnil takole: »Vse mi je izročil Oče moj: in nihče ne pozna Sina nego samo Oče, tudi Očeta ne pozna nihče nego le Sin in komurkoli če Sin razodeti« (Mat. 11:27). Izreden pomen tega spoznanja je Jezus poudaril, ko je razložil: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa« (Jan. 17:3).
10 Kaj pomeni »spoznati« Očeta? Ali to pomeni spoznati, da Bog obstaja? Ali pa pomeni priznati Boga za Suverena in se krstiti kot Božji služabnik? Da, to je mišljeno. Pomeni pa še veliko več. Grška beseda, ki se prevaja s »spoznati«, ima globlji pomen, kot ga ima običajno naša beseda »spoznati«, čeprav včasih rečemo, da smo nekoga spoznali, in s tem mislimo, da razumemo njega in njegove lastnosti. Povezanost pokaže, da pomeni v teh biblijskih stavkih glagol »spoznati«, »seznaniti se, dobiti zaupanje, razumeti«. V Janezu 17:3 je nakazan trajen odnos med Bogom in človekom, ki prispeva k rastočemu spoznanju o Bogu in Kristusu; kar je znanega o Bogu, ni samo delna informacija, temveč je dragoceno in pomembno za tistega, ki raste v spoznanju. Kaže tudi na tesen, zaupen odnos (Jan. 17:3). In res pravi apostol Janez: »Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga« (1. Jan. 4:8).
11., 12. Kako se bo obnašal nekdo, ki je spoznal Boga?
11 Spoznati Boga Jehovo torej pomeni priti z njim v prijateljski odnos. Ker gre pri tem za spoznanje, zasidrano v srcu, ne samo za razumsko znanje, pomeni za kristjana spoznati Boga, biti v soglasju z Bogom in njegovimi potmi. O vsem naj bi ravno tako mislil kakor Bog. Vse naj bi videl v določeni meri z Božjimi očmi in istočasno »čutil«, kadar se sreča z napačnimi pogledi o Bogu in njegovimi potmi. Ne dela Boga odgovornega za preizkušnje in trpljenje, ki pridejo nanj (Jak. 1:13).
12 Kristjan, ki je spoznal Boga, je ‚dobil po izkušnji vajene čute, da razločuje dobro in hudo‘ (Hebr. 5:14). Na splošno mu ni treba brati biblijskega komentarja ali nekoga spraševati, da bi izvedel, če je nekaj pravilno ali ne. Na osnovi svojega krščanskega šolanja mu je prešlo v meso in kri, da ljubi, kar ljubi Bog, in sovraži, kar sovraži Bog (Rimlj. 12:9).
JEZUSOV ZGLED
13. Kako je Jezus s svojim stališčem do zla pokazal, da je spoznal Boga?
13 Jezus nam je bil v tem oziru dober zgled, ker je imel o Bogu napredno spoznanje. Rekel je: »Oče pravični! svet tebe ni spoznal, a jaz sem te spoznal« (Jan. 17:25). Jezus, ki je bil popolnoma v soglasju s svojim Očetom, je po naravi ljubil dobro in sovražil zlo. Ravnal je iz globokega prepričanja, ko je v trenutku zavrnil satanove predloge in Petrov napačni nasvet (Luk. 4:1—12; Mat. 16:21—23). Bil je globoko užaloščen, kadar so sramotili Božje ime ali če je ljudstvo, ki se je imenovalo po Božjem imenu, kazalo svojo nevero (Marko 3:5; 8:11, 12; Rimlj. 15:3).
14. Kako je Jezus svojim obnašanjem do učencev pokazal, da je Boga resnično spoznal?
14 Jezus je rekel, da ni nihče dober razen Boga (Marko 10:18). Tudi ni bil »prekomerno pravičen«, tako da bi na svojih učencih iskal napake, kot da bi bil duhovni policist (Propov. 7:16). Ni jih obremenjeval ali v njih budil ravnodušja, kakor so delali farizeji, ker od njih ni zahteval nobene popolnosti, tako da bi stalno morali imeti slabo vest (Luk. 6:1—4; 11:46). Ljubil jih je in je imel z njimi globoko sočutje. Bilo mu je žal, da je prišlo človeštvo zaradi greha v tako žalosten položaj (Jan. 11:33—36).
15. Kako velja temeljno načelo, da »stanovitnost naredi delo popolno« za Jezusa?
15 Temeljno načelo, da ‚stanovitnost naredi delo popolno‘, je zadevalo tudi Jezusa, ker beremo: »Dasi Sin, (se je) učil po trpljenju pokorščine. In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni« (Hebr. 5:8, 9). Ker je Jezus v trpljenju popolnoma vztrajal, nimamo sedaj »velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha« (Hebr. 4:15).
16. a) Iz česa vidimo, da moramo vsak čas vztrajati, če želimo biti »popolni«? b) Kaj je mislil apostol Pavel z besedami iz 1. Kor. 13:12?
16 Iz Jezusovega primera lahko spoznamo, kaj pomeni biti ‚popoln in zdrav v vseh odnosih‘? Vidimo, da pomeni, biti vsak čas kristjan in vztrajati v vseh preizkušnjah. Apostoli so to spoznali. Pavel je pisal: »Ali zares, tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Jezusa Kristusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa ... da spoznam njega in moč vstajenja njegovega in sodeleštvo njegovega trpljenja« (Fil. 3:8—10). Za cilj si je postavil naslednje: »Sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan« (1. Kor. 13:12). Čeprav je Pavel že poznal Boga, se je zavedal, da bo imel popolno spoznanje in prisrčen odnos z Bogom šele takrat, ko bo dobil polno nagrado za svojo krščansko življenjsko pot.
17. Ali lahko nekdo dolgo časa služi Bogu, ne da bi ga spoznal? Navedi primer.
17 Lahko pa so ljudje, ki že dolga leta služijo v Božji skupščini, ne da bi Boga resnično spoznali. Izraelci so bili primer za to. Imeli so Božji zakon. Videli so Božja dela in celo njegove čudeže, pa jim je Bog kljub temu rekel: »Izkušali (so me) očetje vaši s preizkušanjem in gledali dela moja štirideset let. Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno tavajo v srcu; ali oni niso spoznali potov mojih« (Hebr. 3:9, 10; Ps. 95:9—11).
KAKO LAHKO SPOZNAMO BOGA
18. Kaj mora kristjan najprej storiti, da bi Boga lahko spoznal?
18 Kako pa lahko kristjan Boga resnično spozna? Najprej mora vztrajno moliti za Božjega svetega duha, ker lahko samo s pomočjo svetega duha razumemo Božje misli in njegovo osebnost. Molitev je posebna prednost, ki nam jo je dal Jehova. S tem, da kristjan Bogu izlije svoje srce, mu postane njegov najtesnejši zaupnik. Molitev ima moč, ker Jehova molitve resnično sliši in jih usliši, tako da povzroči tisto, kar je za molilca najboljše (Ps. 65:2; Rimlj. 8:28).
19. Kako moramo uporabljati Biblijo, če želimo spoznati Boga?
19 Že večkrat je bilo rečeno, naj Božjo besedo preučujemo in o njej razmišljamo. To je pravilno. Dodatno pa mora kristjan to besedo spremeniti v dejanja. Ali postopa na primer po lastni presoji, če gre za odločitev nekega vprašanja obnašanja ali za rešitev problema, ali pa preiskuje, da bi ravnal v soglasju z Božjo besedo? Ali se prepriča, preden nekaj reče ali stori, če ni povsem gotov, ako to podpira Biblija? Ali so odgovori, ki jih daje drugim, njegovo lastno mnenje ali njegovi osebni pogledi? Ali pa lahko to, kar reče, nedvoumno dokaže z Biblijo?
20. a) Kako je Jezus dokazal, da je bil resnično tesno povezan z Bogom, da ga je spoznal in želel, da bi ga tudi drugi spoznali? b) Pokaži na osnovi nekaterih v odstavku navedenih citatov, kako je Jezus uporabljal Hebrejske spise, da bi prepričal svoje poslušalce.
20 Kdor tako postopa, sledi zgledu Jezusa, ker on je rekel: »Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba je moja pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal (Jan. 5:30). Jezus ni vedno prebral stavka iz Pisma, tudi ni ob vsaki priložnosti navedel nekega citata, toda če je nekaj pojasnjeval ali nekoga karal, je bodisi citiral iz Hebrejskih spisov ali pa imenoval temeljno načelo, ki ga je bilo treba uporabiti, tako da so poslušalci vedeli, da izvira njegov odgovor od Boga. Če beremo Jezusove besede, nam pade v oči, koliko tega, kar je rekel, je bilo bodisi citat iz Hebrejskih spisov ali pa namig nanj. (Primerjaj Jan. 5:31, 32 s 5. Mojzesovo 19:15; Marko 10:27 s 1. Mojzesovo 18:14 in Jobom 42:2; Matevž 10:35 z Miho 7:6; Janeza 10:34 s Psalmom 82:6.)
21. Kako se vidi iz Rimlj. 12:1, 2, da se moramo truditi, če želimo Boga resnično spoznati?
21 Da bi kristjan lahko spoznal Boga, potrebuje torej časa in izkušnje in vedno se mora truditi, da ta cilj doseže. Apostol Pavel je kristjanom svetoval: »Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno vaše bogoslužje. In ne ravnajte (oblikujte, NS) se po tem svetu, temveč spremenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate (ugotovite, NS), kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna« (Rimlj. 12:1, 2). Da bi s preizkušnjami ugotovili, da je Božja volja dobra, moramo dovoliti, da vpliva na naše življenje, ji moramo odgovarjati. Če to delamo, spoznavamo popolno Božjo voljo — njegov dober in popoln način mišljenja. Tedaj vemo, kaj sprejema in na kakšen način dosežemo njegovo milost ter vzpostavimo z njim dober, prisrčen odnos. Tedaj lahko občutimo tako kakor njegov Sin, ki ima ljubečega Očeta, ki zanj skrbi in mu v vsaki stiski stoji ob strani.
22. Kaj mora predvsem delati kristjan, da svoj razum na novo oblikuje, kakor pokaže Pavel v Rimlj. 12:3?
22 Zatem ko je apostol Pavel opozoril kristjane, naj z izkušnjami ugotovijo, kakšna je Božja volja, jim je nadalje pojasnil, kako lahko dokažejo, da se ne prilagajajo mišljenju in običajem tega sveta: »Kajti pravim po milosti, ki mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temveč naj pazi, da bi mislil zmerno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere« (Rimlj. 12:3). Kristjan, ki to upošteva, bo resnično spoštoval svoje brate in sestre, ne bo se primerjal z drugimi in tudi ne bo na osnovi določenih sposobnosti mislil, da je boljši od drugih ali da mu pripada večje spoštovanje in večje prednosti. Razlog za to pojasnjuje apostol z naslednjimi besedami:
23. Kakšen mora biti naš odnos do drugih članov skupščine, če hočemo biti »popolni v veri«?
23 »Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo istega opravila, tako smo mnogi eno telo v Kristusu, poedini pa smo udje drug drugemu« (Rimlj. 12:4, 5). Zakaj pripadamo skupščini? Da bi si med seboj pomagali vztrajati; da bi izpolnjevali svojo vero z vztrajanjem. Zato naj bi spoznali naš prostor v skupščini in storili vse, kar je v naših močeh, da bi ga izpolnili. Apostol sklene pojasnjevanje z besedami:
24. Pojasni na osnovi Rimlj. 12:6—8, kakšnim dejavnostim se lahko posvetijo kristjani in v kakšnem duhu naj to delajo.
24 »Ker pa imamo razne darove po milosti, ki nam je dana: bodisi preroštvo, prerokujmo po razmeri svoje vere (k čemer pripada govorjenje in oznanjevanje); ali službo, bodimo pridni v službi; ali če kdo uči; bodi marljiv v učenju; ali če kdo opominja, v opominjanju; kdor podeljuje, delaj to v radodarnosti (NS), kdor je čez kaj postavljen, v skrbljivosti, kdor izkazuje usmiljenje, z veseljem« (Rimlj. 12:6—8).
25. Kako nas spodbuja apostol Peter, da se trudimo postati v Božjih očeh »popolni«?
25 Če si vzamemo k srcu te besede in jim goreče sledimo, bomo postali v Božjih očeh »popolni«. Apostol Peter je pisal: »Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v večno slavo svojo v Kristusu, vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanovi« (1. Petr. 5:10; Jak. 1:12).