Naj se pustimo voditi sanjam?

VEČINA ljudi teži za tem, da dobi nasvet ali namig za življenje. Želijo samega sebe bolje razumeti, kaj izvedeti o prihodnosti in se oborožiti za to, da bi lahko osebno pravilno odločali. Kje pa lahko najdejo ljudje takšne nasvete in namige?

Danes se mnogi ljudje pri oblikovanju svojega življenja pustijo voditi sanjam. To ni nič novega. Že v starodavnih časih so se ljudje zanimali za sanje. Iz starih zapisov se vidi, da je razlaganje sanj v življenju starih Babiloncev, Egipčanov in Grkov igralo važno vlogo. Celo spali so na takoimenovanih »sanjskih preročiščih« in upali, da bodo v sanjah dobili sporočilo kakšnega boga.

Zakaj se ljudje toliko zanimajo za sanje?

Morda zato, ker so sanje tako skrivnostne, tako nelogične in tako nepovezane. V neurejenem svetu sanj se lahko ta, ki sanja, nahaja v predavalnici; toda v njej ne sliši nobenega predavanja, temveč opazuje sabljaški turnir. Lahko sanja, da živali govorijo ali da ljudje in predmeti plavajo po zraku. Pogosto se tudi zgodi, da v sanjah poizkuša speči bežati pred lokomotivo, ki drvi proti njemu, toda kakor ukopan obstane na tračnicah. Toda v sanjah se nobenemu ti čudni dogodki ne zdijo nenavadni. To se zgodi šele, ko se prebudi.

Zakaj človek sanja? Ali mu sanjske slike res pomagajo, da spozna samega sebe? Ali mu sanje posredujejo poseben vpogled, na primer namige za bodočnost? Ali se naj pustimo voditi svojim sanjam?

Znanost raziskuje »skrivnost«

V minulih dvajsetih letih se je veliko znanstvenikov intenzivno ukvarjalo z raziskovanjem skrivnostnega sveta sanj. V »laboratorijih sanj« so na podlagi poizkusov s testiranimi osebami, ki so se prostovoljno dale na razpolago, prišli do zanimivih rezultatov.

Znanstveniki so na primer ugotovili, da je pri spečih, ki so jih testirali, nastopilo vsakih devetdeset do sto minut razdobje naglih premikov oči (REM imenovano [rapid eye movements]). Faze spanja, v katerih so se oči naglo premikale sem in tja — kar pokazuje, da speči sanja — lahko trajajo deset minut do pol ure in se v noči tri do štirikrat ponovijo.

Poizkusi so pokazali, da spanje brez sanj ne osvežuje. Calvin Hall, vodja Instituta za raziskovanje sanj na kalifornijski univerzi, piše:

»Če se, nekomu več noči zaporedoma prepreči, da bi sanjal, se podnevi ne bo vedel normalno. Pojavijo se različni ‚simptomi‘, ki skoraj mejijo na duševne motnje ... Ti rezultati nas navajajo na zaključek, da človek ‚mora sanjati‘.«

Vodilni raziskovalec sanj piše: »Rezultati raziskovanja in domneve (o pomenu vsebine sanj) so še vedno v tako neenakem razmerju, da je težko priti do potrebnega zaključka.« Analitiki so redko enakega mnenja o pomenu istega sanjskega dogajanja. Biblija pokaže, da celo sanje, ki se morda pozneje uresničijo, ne potekajo od Boga.

»Potreba po sanjah«, pojasnjuje Hall, »je tako velika, da človek, čigar REM-čas je bil skrajšan (ker so ga zbudili vsakokrat, ko je začel premikati oči), preživi precej daljši čas celotnega spanja v REM-fazah kakor normalno, če se ga pusti nemoteno spati.« Ljudje izgubljeno REM-spanje nadoknadijo.

Zakaj pa mora človek sanjati? Ali mora sanjati zato, kakor pravijo nekateri, da bi bolje obvladoval obremenitve življenja? Ali pomagajo sanje človeku sortirati ali obdelati informacije, ki jih je sprejel v teku dneva? Ali koristijo sanje živčnemu sistemu s tem, da se med sanjskimi periodami možganske celice spet napolnijo? Dr. Julius Segal in Gay Gaer Luce priznavata, da na ta vprašanja ni znanstvenega odgovora. V svoji knjigi Sleep, pišeta: »Veliko ugibanj o namenu REM-stanja je jasnih. Toda nobenih odgovorov ni in namen sanj ostane še nadalje skrivnost«

Kaj vpliva na vsebino sanj?

Na manjši odstotek vsebine sanj vplivajo dražljaji izven ali znotraj telesa speče osebe. Tako imajo svetloba, šumi, lakota, žeja ali prepolni mehur določen vpliv na človekove sanje. Raziskava pa je pokazala, da vplivajo na človekove sanje še posebej najnovejši dogodki.

V omenjeni knjigi se navaja: »Od vseh faktorjev, ki vplivajo na vsebino naših sanj, je verjetno najvažnejša vloga, ki jo igrajo dogodki preteklega dne.« Ti se mešajo s starejšimi doživljaji, tudi s tistimi iz otroštva. Raziskave, ki jih je naredil »National Institute of Health«, so pokazale, da se sanje v prvih nočnih urah vrtijo okoli dogodkov preteklega dne. Pozneje v noči pa se vrtijo okoli dogodkov, ki jih je speči doživel v preteklosti, in postajajo živahnejši. Potem, malo pred prebujanjem pa obravnavajo sanje spet dogodke prejšnjega dne.

Ali večkrat sanjaš kaj neprijetnega? Ne vznemirjaj se zaradi tega. Poizkus raziskovanja stotine sanj, je pokazal, da sta obe skupini, ki sta sanjali — neprijetne sanje (v katerih je speči doživel nekaj nesrečnega) in lepe sanje — v razmerju 7:1.

Toda vzemimo, da kar naprej sanjaš iste neprijetne sanje. Morda namigujejo na spolno nemoralo, sebičnost, napadalnost ali kaj podobnega. Tedaj pomisli na to, da obstaja med najnovejšimi doživljaji in sanjami povezava. Razlog slabih sanj je lahko tvoj način življenja in tisto, o čemer podnevi razmišljaš. Slabe sanje lahko izginejo, če spremeniš svoje življenjske navade, predvsem če začneš svoj duh drugače hraniti (Fil. 4:8).

»Kraljevska pot do podzavesti«?

Sigmund Freud, znan kot osnovatelj psihoanalize, je imenoval sanje »kraljevska pot do podzavesti«. Mnogi ljudje verujejo, da lahko z razlago sanj spoznajo lastno osebnost. Danes je mnogo knjig, v katerih se bralca spodbuja, naj si svoje sanje sam razlaga. Ali so res sanje zanesljivo vodstvo za boljše razumevanje samega sebe?

To je odvisno od tega, če je razlaga sanj zanesljiva. Ali je takšna? George Nobbe je pisal v članku »Pomen vaših sanj«: »Težava v zvezi z analitiki sanj ... je v tem, da redko iste sanje enako tolmačijo. Če govorimo z dvema razlagalcema sanj, dobimo dve povsem različni mnenji o pomenu istega sanjskega dogajanja in tega, kar se pojavlja v sanjah.«

Freud je na primer postavil teorijo, da so sanje ljudi povezane z željami, posebno z željami seksualne narave, ki se jih čez dan zatira. Po Freudovem gledišču naj bi psihoanalitik razlagal tisto, kar je neka oseba videla v sanjah in dokazal skriti pomen sanj. Verjel je, da je v povezavi z zatiranimi željami, ki imajo svoje korenine v dogajanju prejšnjega dne, in z željami, ki potekajo iz časa pacientovega otroštva.

Drugi strokovnjaki nikakor niso istega mnenja kakor Freud. Znana novinarka dr. Joyce Brothers piše: »Freudovo razumevanje sanj ne daje popolnega pojasnila, čeprav zveni zelo zapeljivo; ne sanjajo samo odrasli ljudje. Psi, mačke, krave in konji prav tako sanjajo. Tudi dojenčki sanjajo; pri novorojenčku znašajo sanje kar polovico spanja.« Gotovo vsi ti ne sanjajo zato, da bi izpolnili zatirane želje.

V minulih dvajsetih letih so postavili številne nadaljnje teorije, da bi pojasnili pomen sanj. O teh teorijah piše Calvin Hall: »Rezultati raziskave in domneve so še vedno v tako neenakem razmerju, da je težko priti do nujnega zaključka o vrednosti teh domnev.« Se pustiš voditi takšnim ugibanjem?

Nevarna omama

Mnogi pa pripovedujejo, da so imeli sanje, ki potekajo iz »nadčutnega« izvora. Neka avtorica knjige piše: »V sanjah sem — včasih na čisto neprijeten način — opozorjena na dejstva, o katerih normalno ne bi ničesar vedela.« Nato navaja za primer več sanj, v katerih je vnaprej videla posameznosti bodočih dogodkov.

Takšni dogodki so mnoge zapeljali, da se pustijo preslepiti sanjam, ker verujejo, da potekajo od Boga in jim dajejo namige za važne bodoče dogodke v življenju. Vedo na primer, da je Bog ob več priložnostih po sanjah posredoval važna navodila, da, celo dolgoročne prerokbe (1. Mojz. 20:3; Dan. 2:3, 28; 7:1; Mat. 1:20; 2:12, 13, 19, 22).

Treba je upoštevati, da je dal Bog ljudem na razpolago popolno pismeno poročilo, ki je nastalo pod navdihnjenjem Božjega duha, po katerem se lahko ravnajo. To je biblijski kanon, ki je bil končan v prvem stoletju n. št. Po tem času Bogu ni treba imeti z ljudmi stike po sanjah ali na drugačen nadnaravni način. Biblija pokaže, da »duhovni darovi«, tudi dar nadnaravnega prerokovanja, ne bodo stalno obstajali, temveč da bodo nekega dne »ponehali« (1. Kor. 12:1; 13:8—10).

Zato je lahko nevarno, če se danes pustimo premamiti sanjam. V Zahariji 10:2 se določene sanje povezuje z »vedeževanjem«. Takole beremo: »Vedeževalci so videli laži; in govore lažnive sanje.« Vedeževanje je objavljanje skritih, predvsem bodočih dogodkov, in sicer s pomočjo okultnih sil.

Ali si lahko zamislimo, da bi Bog odobraval nekaj, kar vodi do prevare? V 5. Mojzesovi 18:10—12 je rečeno:

»Naj ne bo med vami nikogar ... ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ... Zakaj gnusoba je Jehovi, kdorkoli dela kaj takega.«

V Božji besedi se torej vedeževanje, tudi razlaganje znamenj (npr. sanj) povezuje s špiritizmom, ki ga vodijo hudobne duhovne sile (Efež. 6:12). Ker bi lahko te hudobne duhovne sile včasih izzvale sanje, v katerih so napovedani bodoči dogodki, ki zatem tudi točno tako nastopijo, je Bog zahteval od svojega ljudstva, da se izogiba tistega, »ki ima sanje«, in ga želi zapeljati k temu, da bi oboževalo krive bogove, četudi bi ‚se zgodilo tisto znamenje ali čudo, za katero ti je pravil‘ (5. Mojz. 13:1—3; primerjaj Dej. ap. 16:16).

Nekaj boljšega od sanj

Biblija opozarja ljudi, da si pridobijo oborožitev, ki jim bo omogočila pravilno odločati v življenju, in znanje glede bodočnosti, toda ne z vedeževanjem, temveč od Boga po njegovem postavljenem »Preroku«, Jezusu Kristusu (5. Mojz. 18:15—19; Jan. 6:14). Za to je potreben skrbni študij Božje besede. V 2. Timotejevem listu 3:16, 17 beremo: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.«

Biblija človeka »popolnoma« oboroži za življenje in je torej boljša od sanj. Kar ona reče, ni negotovo temveč je nedvoumno. Vsebuje jasne nasvete za zakon, družinsko življenje in druge medčloveške odnose, kakor tudi razumna načela, ki človeku pomagajo modro odločati.

Kako pa je s pridobivanjem vpogleda v lastno osebnost? Tega noben človek ne more storiti z razlago sanj, pa če je še tako izkušen analitik. V 1. Samuelovi 16:7 beremo: »Človek gleda, kar je pred očmi, Jehova pa gleda v srce.« Če želimo dobiti točno sliko lastne osebnosti, se moramo obrniti na Boga. Kako?

V listu Hebrejcem 4:12 je rečeno: »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.« Kaj je poglavitna točka tega biblijskega stavka? Pokaže, da marljivo preučevanje navdihnjene Božje besede pomaga pri samopreiskovanju, da bi ugotovil razliko med tem, kar kot živo stvarjenje (kot duša) želiš biti in med tistim, kar v resnici v srcu si.

V Bibliji najde bralec tudi zanesljivo pojasnilo glede bodočnosti. Izpolnitev stoterih biblijskih prerokb je danes že zgodovina. Iz Biblije se vidi, da bo Bog še v času sedanje generacije osvobodil Zemljo vse hudobije in vpeljal novo ureditev, v kateri ne bo več trpljenja, zatiranja, bolezni in smrti (Dan. 2:44; 2. Petr. 3:13; Razod. 21:1—5). Ali bi želel v tako čudovitem času živeti na Zemlji?

Tedaj si ‚prizadevaj to‘ (Luk. 13:24). To zahteva, da skrbno preučuješ navdihnjeno Božjo besedo, trdno v njo veruješ in v svojem življenju uporabljaš njena temeljna načela (Jak. 1:22).

Če pa se ukvarjaš s sanjami, tedaj te bo oviralo, da bi postopal tako, ker te bo navajalo, da se zanašaš na nekaj drugega namesto na vodnika, ki poteka od Boga, in lahko prideš v nevarnost, da utrpiš škodo zaradi špiritističnega vpliva. Samo Bog te lahko po svoji navdihnjeni besedi vodi tako, da bo tvoje življenje že sedaj imelo smisel in da boš v bodočnosti večno blagoslovljen (Jan. 17:3).