Zanesljiv temelj našega zaupanja

1. V kakšni situaciji so Jehovini služabniki glede svojih odnosov do sveta?

TISTI, ki so postali predani, krščeni Božji služabniki, so svojo dušo zaupali Bogu. Vse, kar imajo, kar so ali bodo postali — njihova sedanjost, njihova prihodnost, vse njihovo življenje in upanje na življenje v Božji prihajajoči novi ureditvi stvari — je v Božjih rokah. Za seboj so podrli vse, mostove in opustili vsako upanje, ki so ga prej postavljali na sedanji svetovni sestav ali na tisto, kar bi jim lahko prinesla prihodnost.

2. Kakšno stališče je imel Pavel, čeprav so ga svet in navidezni »bratje« zasramovali?

² V zvezi s tem je pisal apostol Gospoda Jezusa Kristusa kljub dejstvu, da je bil v ujetništvu in da so se nekateri takoimenovani krščanski »bratje« zaradi zasmehovanja in nasprotovanja odvrnili od njega: »Zategadelj tudi to trpim, toda ni me sram; vem namreč, komu sem veroval, in preverjen sem, da je zmožen hraniti, kar sem mu izročil, za tisti dan« (2. Tim. 1:12).

3. Kakšno zaupanje lahko imajo kristjani glede prihoda Jehovinega dneva in svojega vstopa v Božji »počitek«?

³ S »tistim dnem« je mišljen čas, ki so ga kristjani še vedno čakali, dan, ko bo Bog Zemljo očistil in poskrbel, da se bo godila »njegova volja kakor v nebesih tako tudi na Zemlji« (Mat. 6:10). Bog nam je glede tega dal svojo besedo. Ta čas bo človeštvu zagotovo prinesel olajšanje in mir. Ali pa res lahko upamo, da bomo to mi doživeli? Prav gotovo, ker Biblija pravi: »In počival je (Bog) sedmi dan od vsega dela svojega« in obljublja poslušnim ljudem, da bodo prišli v njegov pokoj (1. Mojz. 2:2; Hebr. 4:1, 4, 9). Ali res verjamemo tej obljubi?

4. Kakšna priložnost je bila dana Izraelcem, ko so bili osvobojeni iz Egipta, in kako so glede tega gledali na Božjo besedo?

⁴ Ko so bili Izraelci osvobojeni iz egipčanskega suženjstva, so dobili obljubo, da bodo vstopili v Božji mir in v obljubljeni deželi počivali po prejšnjem sužnjevanju in zatiranju. Veselili naj bi se življenja v delu Zemlje, ki ga je Bog obvaroval kot raju podoben vrt (5. Mojz. 11:11, 12; 1. Mojz. 13:10). Toda večina Izraelcev v Božjo besedo ni verovala. Pokazali so tako malo vere v njo, da so se hoteli celo vrniti v Egipt. Mislili so, da ta beseda ali ta Božja obljuba ni več živa, da je mrtva, brezvredna obljuba, ki se ne more izpolniti.

ZANESLJIVOST BOŽJE BESEDE

5., 6. a) Kaj dokazuje, da Božja beseda Izraelu ni bila nemočna? b) Zakaj lahko danes popolnoma zaupamo Božji besedi in temu, da bomo vstopili v njegov »pokoj«?

⁵ V zvezi s tem je napisal apostol Pavel znane besede iz lista Hebrejcem 4:12: »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.«

⁶ Beseda ali obljuba, ki jo je Bog dal Izraelu, ni bila mrtva ali nemočna. Tisti redki, ki so imeli vero, so dejansko vstopili v ta zemeljski »mir« v obljubljeni deželi (4. Mojz. 14:5-9, 30; Jozua 14:6-10). Podobno je tudi danes. Imamo Božjo dragoceno obljubo glede življenja v novi ureditvi pravičnosti. Slišali smo njegovo »besedo«, da bo generacija, ki živi v »času konca«, tista generacija, ki bo doživela prihajajočo »veliko stisko« (Mat. 24:34). Slišali smo njegovo besedo ali njegovo obljubo, da lahko na osnovi svoje vere že sedaj pridemo v njegov »pokoj« in da bodo njegovi služabniki — velika množica — preživeli to stisko in nato prišli v novo ureditev, ki ji sledi (Razod. 7:9-14). Ta »beseda« je živa in močna, ker se bo vse, kar je Jehova sklenil, izpolnilo; njegova beseda ne bo odpovedala (Iza. 55:10, 11). Zakaj ne? Ker je Bog, ki je to besedo dal, živ in stalno skrbi, da jo uresničuje. On ne spi in tudi ne pozablja nobenih posameznosti te »besede«, kakor bi se to lahko zgodilo človeku (4. Mojz. 23:19). Zakaj lahko to tako zanesljivo trdimo?

7., 8. a) Naštej nekaj stvari, ki nas utrjujejo v našem zaupanju glede zanesljivosti Božje besede. b) Kaj je rekel Peter o zanesljivosti Božje besede v njegovem času?

⁷ Ali nimamo na razpolago dovolj dejstev? Naštejemo lahko stotine dokazov. Biblija in tudi zgodovina poročata o mnogih slučajih, v katerih se je Božja beseda uresničila.a In mar nismo s tem, da verujemo Božji besedi in jo v svojem življenju uporabljamo, kakor tudi s tem, da postavljamo svoje upanje v Božje priprave ter verujemo njegovim obljubam, v življenju dosegli dobre rezultate? Ali nismo zato srečnejši? Kakšno upanje bi imeli, če bi to besedo zavrgli in spet hodili s svetom? (Mat. 16:25, 26)

⁸ Dokaz za zanesljivost Božje besede je ravno to, kar sedaj obravnavamo — da namreč nekateri, ki se imenujejo kristjani, lahko izgubijo svojo vero, kakor so to napovedali Jezus, Pavel in Peter. Takšen odpad lahko jasno vidimo v religioznih sistemih krščanstva (Mat. 13:38, 39; Dej. ap. 20:29, 30; 2. Tesal. 2:3; 2. Petr. 2:1-3). Peter je kristjane svojega časa opozoril tudi na to, da on in njegovi sodelavci niso sledili izmišljenim zgodbam, temveč poročilom očividcev, in da so imeli oni, kristjani prvega stoletja, takrat celo več kakor le prerokbe. Preroško besedo so imeli »toliko trdneje« pred svojimi očmi, ker so doživeli izpolnitev prerokb (2. Petr. 1:16-19).

9. Zakaj je za nas danes prav tako važno kakor takrat za apostole posvetiti pozornost preroški Božji besedi?

⁹ Koliko več dokazov vendar imamo danes, devetnajst stoletij pozneje! Peter je zaključil: »Prav delate, da pazite nanjo (preroško besedo) kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju, dokler ne prisije dan in danica vzide v srcih vaših« (2. Petr. 1:19). Danes Božja beseda bolj kot kdajkoli zasluži našo nerazdeljeno, iz srca izhajajočo pozornost. Mar ne vidimo težav, ki jih svet sedaj doživlja, točno tako, kakor jih je Bog napovedal v svoji besedi? In ali ne vidimo širjenja dobre vesti po vsej Zemlji ter da se zbirajo milijoni ljudi, ki upajo, da bodo preživeli »veliko stisko« kot »velika množica«?

BITI BUDNI, DA BI OHRANILI URAVNOVEŠENO GLEDIŠČE

10. a) Kaj razodeva Božja beseda o nas? b) Kakšna vprašanja si lahko postavimo v zvezi s tem?

¹⁰ Jehovina beseda ali njegova vest je resnična, ko pravi, da lahko sedaj pridemo v Božji mir in ostanemo v njem med »veliko stisko«, po kateri bo Zemlja pod Kristusovo tisočletno vladavino spremenjena v rajski vrt. Božja beseda je dejansko tako »ostra kakor dvorezen meč«. Pokazala bo, kaj dejansko smo, razgalila bo misli in nagibe našega srca. Ali služimo Jehovi Bogu zato, ker ga ljubimo, mu verjamemo in imamo polno zaupanje glede tega, kar je rekel? Ali pa ‚postajamo utrujeni‘ in gledamo na nekakšen določeni dan, ker želimo olajšanje predvsem zase, ne da bi mislili na življenja drugih ljudi? (Gal. 6:9). Ali cenimo vse dobro, ki smo ga prejeli od Jehove in v skupnosti z njegovim ljudstvom? Mar nam ni to, kar smo se naučili, pomagalo v našem družinskem življenju? Ali ne ljubimo veliko pristnih prijateljev, ki smo jih pridobili, odkar poznamo resnico? (Marko 10:29, 30).

11. Kakšno napako so morda storili nekateri kristjani v svojem postopanju?

¹¹ Lahko, da so se nekateri Božji služabniki pri svojem načrtovanju pustili voditi napačnemu gledišču o tem, kaj se bo zgodilo ob nekem določenem datumu ali v določenem letu. Morda so iz tega razloga odložili določene stvari ali jih zanemarili, a bi jih sicer storili. Toda zgrešili so smisel biblijskih opozoril glede konca tega sestava stvari, ker so verovali, da biblijsko računanje časa kaže na nek določen datum.

12., 13. Česa Jezus ni mislil s svojimi besedami iz Lukeža 21:34—36?

¹² Kakšno je po Jezusovih besedah pravilno stališče glede konca? Ali naj gledamo na nek datum, ali kaj naj naredimo? Rekel je: »Pazite nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim« (Luk. 21:34-36).

¹³ Ali je mislil Jezus s tem, naj svoje finančne in druge posvetne zadeve uredimo tako, da bodo naša sredstva zadostovala ravno do določenega datuma, ko bo prišel po našem gledišču konec? Če naša hiša razpada, ali naj jo pustimo dalje propadati z mislijo, da jo bomo rabili le še nekaj mesecev? Ali pa naj, če kdo v družini potrebuje posebno zdravniško nego, rečemo: »No, to bomo enostavno odložili, ker je konec tega sestava stvari tako blizu?« Jezus nas ni spodbujal k takšnemu mišljenju.

14. a) Kakšno stališče so nam priporočali Jezus in apostoli, ko so govorili o koncu? b) Ali pomeni dejstvo, da je konec blizu, da morajo kristjani narediti velike spremembe v svojem načinu življenja, ali kaj naj naredijo?

¹⁴ Kaj pa so mislili Jezus in apostoli, ko so govorili, da naj pazimo na znamenja konca ali, da naj ‚čakamo in imamo trdno v mislih prisotnost dneva Božjega‘? Mislili so, da smo lahko popolnoma prepričani, da ta dan ne bo prišel niti trenutek pozneje, kot ga je Jehova predvidel. Peter je rekel, da moramo biti s tem spodbujeni k ‚svetemu življenju in predanosti Bogu‘ in paziti na to, da živimo po biblijskih načelih, goreče oznanjujemo vest o Kraljestvu in poizkusimo prepričati ljudi o nujnosti sprave z Bogom (2. Petr. 3:11, 12). Mi vsi se lahko poboljšamo v oboževanju Boga in vzpostavimo tesnejši odnos z njim. Mogoče smo doslej že najboljše storili, kar smo mogli, in smo se v teku časa tudi vedno bolj popravljali. Ali torej pomeni dejstvo, da je konec zelo blizu, da moramo sedaj narediti velike spremembe v našem načinu življenja in naši službi Bogu? Ne brezpogojno. Res pa je lahko, da moramo narediti še nekaj važnih sprememb, ki so po Bibliji potrebne. In če so življenjska področja, kjer bi lahko svoj čas še boljše »rabili«, namesto da sledimo nesmiselnim težnjam v tem sestavu, tedaj storimo to. Na ta način so mnogi dolga leta uživali radosti polnočasne pionirske službe. Mi vsi se lahko preiščemo, da bi videli, kaj lahko že naredimo (Efež. 5:15, 16).

15. Kaj mora storiti nekdo, ki je svoje življenje usmeril na to, da pride konec ob določenem datumu?

¹⁵ Ni pa priporočljivo, usmeriti naše misli na določeni datum in zanemarjati vsakdanje stvari, ki jih kot kristjani moramo normalno opravljati ali ki jih mi in naša družina res potrebujemo. Včasih mogoče pozabljamo, da temeljno načelo, da morajo (kristjani vedno izpolnjevati vse svoje dolžnosti, ne bo prenehalo veljati, ko pride tisti »dan«. Če je nekdo razočaran, ker ni imel takšnega stališča, se mora sedaj potruditi in spremeniti svoje gledišče ter spoznati, da ni zgrešila Božja beseda, da ga ni ona prevarala in razočarala, temveč da je njegovo lastno razumevanje temeljilo na napačnih sklepanjih.

16. S čim se lahko tolažiš, če si z vso odkritosrčnostjo računal z določenim datumom?

¹⁶ Toda vzemimo, da si eden tistih, ki so računali s trdno postavljenim datumom, in si na hvale vreden način tvojo pozornost usmeril na nujnost časa in na to, da morajo ljudje slišati vest. In recimo, da si prehodno malo razočaran. Ali pa si v resnici kaj izgubil? Ali ti je to škodovalo? Menimo, da lahko rečeš, da si s svojim vestnim postopanjem nekaj pridobil in imel korist. Razen tega ti je bilo mogoče pridobiti resnično zrelo in razumno gledišče (Efež. 5:1-17).

17. Odkod vemo, da ne bomo vnaprej vedeli za točen trenutek Jezusovega »prihoda« k sodbi?

¹⁷ Biblija nas večkrat napoti na to, da pride ‚konec povsem nepričakovano. Apostol Pavel je pisal v zvezi s tem: »Sami veste natanko, da pride dan Jehovin tako kakor tat po noči« (1. Tes. 5:2). Da ne bi bili pravi kristjani kakor od ‚tatu presenečeni‘, je rekel Jezus svojim učencem takrat in tudi za nas danes: »čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« Nato je rekel: »Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi« (Mat. 24:42-44). Iz teh jasnih Jezusovih besed se vidi, da Božji služabniki nikoli ne bodo vnaprej vedeli za trenutek, ko bo Jezus »prišel« sodit. Dejansko bo prišel ta dan ob času, ki se jim bo zdel ‚neverjeten‘ (Luk. 12:39, 40).

NAJ NAS NE PREVARA, ČE NARODI PREBRODIJO KRIZE

18. Zakaj ne smemo misliti, da bodo vsi narodi pred izbruhom »velike stiske« trpeli hudo lakoto?

¹⁸ Upoštevajmo, pred čim je Jezus zares opozarjal. Iz njegovih besed se ne vidi, da se bo svetovno stanje pred »veliko stisko« razvijalo tako, da bi bila povsod velika lakota. Kako bi sicer lahko bila nevarnost, da bi bili Jezusovi učenci v tem času »obteženi s požrešnostjo in pijanstvom«? Misli tudi na to, da je Jezus kot primer navedel stanje, kakršno je bilo v dneh Noeta pred potopom in v dneh Lota pred uničenjem Sodome in Gomore. Pokazal je, da so ljudje takrat živeli navidez čisto normalno življenje. »Jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so« vse do dneva, ko je nenadoma prišlo uničenje (Luk. 17:26-30).

19. Na kaj moramo misliti, če si narodi opomorejo od kriz in vse lepo poteka?

¹⁹ Zato ne smemo pričakovati, da bodo tik pred »veliko stisko« prišli sestavi tega sveta brezpogojno do zastoja ali skoraj do propada. Ne bomo se pustili prevarati, če si ti sestavi od težkih kriz navidez opomorejo, tako da je zbujen vtis, da se bo Božji sodni dan še odložil. Ne bomo pričeli »graditi« s svetom, kot da bi njegov sestav večno obstajal. Navdihnjene besede apostola Pavla iz 1. Tesaloničanom 5:3 pokažejo, da bodo ljudje tega sveta prišli dejansko tako daleč, da bodo vzkliknili: »Mir in varnost.« Toda neposredno zatem »jih doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo«.

20., 21. a) Česa se moramo varovati, kadar jemo in pijemo, gradimo, itd., kakor je bil slučaj pred potopom? b) Pred čim nas opozarja apostol Pavel v 1. Tesal. 5:4—6, da bi lahko ušli grozeči nevarnosti tistega »dne«? c) Kako pokaže Pavel po Rimlj. 13:11—14, kaj pomeni biti buden?

²⁰ Nič ni narobe, če se je in pije, in tudi ni napačno poročiti se ali osnovati družino, kupovati, prodajati, saditi ali graditi. Toda bilo bi napačno delati tisto, kar so delali ljudje v dneh Noeta in Lota — namreč dopustiti, da bi nas te stvari tako zelo zaposlile, da bi izgubili izpred oči Božje namene in njegova pravična merila in si postavili naše telesne interese na prvo mesto v življenju. Če bi to dopustili, bi duhovno zaspali. Nasprotno temu nas apostol Pavel spodbuja: »Vi pa, bratje, niste v temi, da vas ta dan zagrabi kakor tat; kajti vi vsi ste luči sinovi in sinovi dneva; nismo od noči, ne od teme. Zatorej ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!« (1. Tesal. 5:4-6).

²¹ V listu Rimljanom 13:11-14 nam pokaže Pavel kaj pomeni biti budni in dokazati, da smo »sinovi dneva« in ne teme: »In to delajte, vedoč za čas, da je ura, da se že iz spanja zbudimo; kajti sedaj nam je zveličanje bliže, nego kadar smo sprejeli vero. Noč je skoraj minila, a dan se je približal. Odvrzimo torej dela tmine, a oblecimo se v orožje svetlosti. Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ne v nečistostih (nedovoljenih spolnih odnosih, NS) in razuzdanosti, ne v prepiru in zavisti; ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa; in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.«

22. Mar naj nas okoliščina, da ne vemo, kdaj pride ta »dan«, navede, da popustimo v naši budnosti?

²² Dejstvo, da ne vemo točno, kdaj bo izbruhnila »velika stiska« ali kdaj se prične tisočletno Kraljestvo Božjega Sina, ni noben razlog, da popustimo v naši budnosti. Nasprotno, nujnost, biti buden in pripravljen, je s tem samo povečana. Če bi vedeli za točen čas, bi lahko prišli v skušnjavo, da bi v svoji gorečnosti popustili in se šele tedaj pripravili, ko bi prišel čas. Ker pa tega trenutka ne poznamo, moramo biti vsak čas pripravljeni. Duh, ki govori iz Božje besede in še posebno nasvet njegovega Sina, nas spodbujata k temu.

23. Kaj moramo narediti po Pavlovih besedah, medtem ko čakamo ta »dan«?

²³ Iz tega razloga si moramo vzeti k srcu nasvet apostola Pavla, ki je pisal: »Zato se opominjajte med seboj in služite drug drugemu v napredek, kakor tudi delate« (1. Tesal. 5:11). Izkoristili bomo vsako priložnost, ne samo da pomagamo našim bratom, temveč tudi tistim, ki so v svetu, da uberejo pot, po kateri bodo »mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi« (Luk. 21:36). Kot starši se bomo potrudili, dajati svojim otrokom dober zgled cenjenja duhovnih stvari in zgled budnosti, da bi tudi oni lahko ostali budni in skupaj z nami oprezni.

NAPREDOVATI S POGLOBLJENIM ZAUPANJEM

24. Kakšne vrednosti je za nas kronologija, kar zadeva bližino konca?

²⁴ Biblija ne vsebuje kronologije brez dobrega vzroka. Iz nje se vidi, da stojimo ob koncu šest tisoč let človeške zgodovine. Iz tega sicer ne moremo sklepati, kdaj prihrumi Božji dan sodbe nad ta hudobni svet, je pa razen mnogih, mnogih drugih razlogov, nadaljnji razlog, da smo zaupljivi v prepričanju, da je preostali čas zelo kratek. Vsi ti razlogi skupaj sestavljajo osnovo za naše trdno zaupanje, da je Božja beseda živa in močna in nas bo privedla v pravično novo ureditev.

25. Kakšno stališče bomo pokazovali, ker imamo trdno osnovo za naše upanje?

²⁵ Ostanimo zato budni iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do njegovega Sina, iz ljubezni do resnice in do pravičnosti, da, iz ljubezni do življenja samega! Ostanimo duhovno živi in aktivni — danes in vedno! Tedaj se nam bo posrečilo, uiti vsem tistim stvarem, ki se bodo zgodile. Jehova Bog, Bog resnice, nam je slavnostno dal svojo »besedo« in »kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen« (Rimlj. 10:11). On in njegov Sin naj nas bogato blagoslovita, še naprej mu zvesto služimo, sedaj in v vso večnost!

[Podčrtna opomba]