Ljubeči nadzor izgrajuje

» ... da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus« — Efežanom 4:15.

1. Kako označuje Biblija krščansko skupščino in njene nadzornike?

ČIM bolj se približujemo »veliki stiski«, tem globlje postaja naše cenjenje krščanske skupščine. Apostol Pavel je opisal to skupščino živega Boga kot »stolp in podstavek resnice«. Tudi določene nadzornike skupščine, ki so bili po svetem duhu imenovani, da »pasejo Božjo skupščino«, je označil za »stebre«. Prav tako so tudi danes v krščanski skupščini nadzorniki postavljeni na teokratični način, da bi skupščino izgrajevali v ljubezni (1. Tim. 3:15; Gal. 2:9; Dej. ap. 20:28).

2., 3. a) Kakšne »darove« je dal Kristus krščanski skupščini in v kakšen namen? b) Čigav dober zgled naj bi starešine posnemali?

² »On (Kristus) je dal nekatere za apostole, nekatere za preroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike, v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega, dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove, da ne bomo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje« (Efež. 4:11-14).

³ Danes sicer nobenih »apostolov« in »prerokov«, ki so v prvem času imeli v skupščini posebno službeno nalogo, nimamo več, toda še vedno so danes po svetem duhu imenovani oziroma postavljeni »oznanjevalci evangelija, pastirji in učitelji«, ki naj bi v službi Božji prevzemali vodstvo. Ti možje imajo v Jehovi, ‚Pastirju in Nadzorniku naših duš‘, izreden zgled (1. Petr. 2:25). Kako skrbno vodi On svoje ovce »po pravičnosti stezah zavoljo svojega imena« (Ps. 23:1-6). Kako dobrohotno in s kolikšnim razumevanjem skrbi za svoje ovce! »Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sam, jaz poiščem ovce svoje in jih vzamem v svojo skrb, ... Na dobri paši jih bom pasel ... Izgubljene poiščem, razgnane pripeljem nazaj, ranjene obvežem in bolne pokrepčam« (Ezek. 34:11-16). Jehova skrbi za to, da so vse njegove »ovce« poučene po njegovi organizaciji, podobni ženi, njihovi »materi«, da imajo miru obilo in so trdno ukoreninjeni v pravičnosti (Iza. 54:13, 14; Gal. 4:26).

4. Do kakšnih rezultatov je vodila »priprava svetih«?

⁴ »Priprava svetih« je v teku let korakoma napredovala. Medtem ko je luč razumevanja postajala vse svetlejša, so bile zamenjane stare predstave. Danes, v 1970. letih, lahko zares rečemo, da je za Jehovino ljudstvo nastopil »svetel dan« in da je skupščina povsem »odrasla«. V nasprotju s cepitvami v posvetnih, babilonskih religijah, posebno krščanskih, je Božja čreda na vsej Zemlji prispevala do »edinosti (enotnosti) vere«. Še nikoli na Zemlji ni bilo takšne enotnosti, kakršno najdemo danes v vsaki deželi med krščanskimi Jehovinimi pričami. Medtem ko skupaj govorijo resnice Biblije in so združeni z vezjo ljubezni, ne pustijo, da bi jih omajali »viharji naukov«, ki sedaj divjajo v takoimenovanem krščanstvu. Trudijo se slediti nasvetu apostola Pavla: »Da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus« (Efež. 4:15; Preg. 4:18).

5., 6. a) Kakšna vprašanja naj si postavimo glede starešinstva? b) Kako naj gledamo na to pripravo?

⁵ Zadnja leta smo pričeli globlje ceniti božansko pripravo postavljanja starešin v vsaki skupščini. Ta priprava nam služi v blagoslov. Ali pa se res tega vsi zavedamo? Ali pa smo še vedno nagnjeni k temu, da opazujemo starešine s čisto človeškega gledišča? Ali kdo okleva v tem, da bi se o resnih osebnih problemih pogovoril s starešino? Ali dvomijo nekateri v to, da bi starešina v skupščini njihov problem razumel in jim lahko dal primeren biblijski nasvet? Ali mislijo, da je edina rešitev v tem, da pišejo na Skupnost? Seveda sta Skupnost in Vodilno telo Jehovinih prič z veseljem pripravljena pomagati, kjer se le da. Toda mislili naj bi na to, da so po svetem duhu imenovani starešine krajevni zastopniki vodilnega telesa in da so sposobni upoštevati vse faktorje.

⁶ Starešinstva naj ne bi nikoli ignorirali. Jehova je v svoji ljubezni vzpostavil to pripravo, da starešine »čuvajo nad našimi dušami« (Hebr. 13:17; Ps. 19:7-9).

7. a) Kakšna »bremena« lahko nosimo drug za drugega? b) Kaj je »breme«, ki ga mora nositi vsak sam?

⁷ V tem pogledu je za nas koristno, če preiščemo Pavlove besede iz lista Galatom 6:2, 5. V drugi vrsti je rečeno: »Drug drugega nosite bremena.« In v peti vrsti piše: »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« Je to nasprotje? Ne, ker obstaja razlika med enim in drugim »bremenom«. Grška beseda za »breme« iz 2. vrste je báros, in ta beseda se vedno nanaša na nekaj stiskajočega ali težkega. Če torej kristjan v duhovnem pogledu zaide v težave, ki jih težko nosi, tedaj naj bodo njegovi ljubeči bratje v veri pripravljeni »izpolniti postavo Kristusovo« in prizadetemu nuditi pomoč. Posebno starešine naj bi ponudile svojo pomoč. Ta, ki nosi »breme«, naj ne okleva v iskanju te pomoči. Istočasno pa mora »nositi lastno breme«. Tukaj uporablja Pavel grško besedo phortíon, in ta beseda označuje nekaj, kar je treba nositi in se ne nanaša na težo bremena. Pri tem gre za neko »breme«, ki ga moramo mi vsi nositi, ne glede na naše razmere — gre za lastno breme odgovornosti, ki je v tem, da se moramo izkazati za predane in zveste Jehovine služabnike (Gal. 6:4; 2. Kor. 10:12).

8., 9. Kako daleč lahko gredo starešine, ko pomagajo drugim nositi »bremena«?

⁸ Če potrebuješ pomoč, da bi lahko nosil svoje »breme«, tedaj nikar ne oklevaj in poišči pomoč in nasvet starešin. Veselili se bodo, da ti lahko pomagajo, če je to v njihovi moči. Nikar pa ne pričakuj, da bodo starešine zate odločali. Odločitve so tvoje lastno »breme«, tvoja odgovornost. Ni pravilno niti pošteno, če vprašamo starešino: »Kaj bi ti storil v mojem položaju?« On ni v tvojem položaju, toda pripravljen se bo pogovoriti se s teboj o biblijskih stavkih in ti pomagati, da vso zadevo pretehtaš v luči biblijskih načel (Preg. 11:14). Pogosto si lahko odgovorimo na neko vprašanje ali rešimo kak problem, če se o tem pogovorimo z nekom, ki ima dobro biblijsko spoznanje ali praktične izkušnje. Takšen pogovor ti lahko pomaga narediti lastno odločitev (Preg. 15:22).

⁹ Starešine lahko pomagajo na različne načine. Kako?

ČE SE POJAVIJO OSEBNI ALI DRUŽINSKI PROBLEMI

10. a) Kaj naj bi storil ti, če določene slabosti ne moreš premagati? b) Kaj je mišljeno z izrazom »maziliti z oljem« in kdo lahko v tem pogledu najbolje pomaga?

¹⁰ Ali se boriš proti kakšni slabosti, ki jo kljub vestnemu trudu ne moreš premagati? V Jakobu 5:13-15 je dan nasvet: »Trpi li kdo med vami, naj moli. ... Je li kdo (duhovno) bolan med vami, naj pokliče k sebi starešine skupščine, in molijo naj nad njim ter ga mazilijo z oljem v imenu Jehovinem. In molitev vere bo pomagala bolniku, in Jehova ga ozdravi; in ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.« Prav tako kakor dobesedno mazanje z oljem deluje blažilno in osvežujoče, deluje tudi uporaba Božje besede na nekoga, ki je duhovno bolan, blažilno in prispeva k temu, da ga pokara, tolaži in zdravi (Psalm 141:5; Iza. 1:6). Nihče v tem pogledu ne more pomagati bolje kakor razumevajoči starešina.

11. Kako je nekaterim mogoče dobiti čisto vest?

¹¹ Ali si v preteklosti naredil neko napako, ki te še vedno žalosti, zbuja občutek sramu v tebi in te navaja, da se sprašuješ, če ti je Jehova res odpustil? Starešina ti lahko pomaga preiskati tvoje spremenjeno postopanje in tvoje spremenjeno stališče ter ugotoviti, če imaš res razlog dvomiti v to, da ti je Jehova odpustil. Spomni se, da je Natana, ki je bil prerok in brez dvoma tudi starešina v Izraelu, Jehova uporabil, da je kralju Davidu ‚ustvaril čisto srce in ponovil trdnega duha v njem‘ (2. Sam. 12:1-13; Ps. 51). Kakor David, se tudi ti lahko zaneseš, da Jehova sliši odkritosrčne in skesane molitve. Če si se pokesal in se spreobrnil, lahko nadaljuješ pot s čisto vestjo, hvaležen za Jehovino usmiljenje (Ps. 86:15-17; Dej. ap. 3:19, 20).

12. Kakšno pomoč lahko nudijo starešine pri zdravstvenih problemih?

¹² Ali si potrt zaradi problemov z zdravjem? Starešina te ne more po čudežu ozdraviti. Lahko pa te prisrčno ohrabri in ti morda da praktična navodila, ki ti bodo pomagala vztrajati in ohraniti veselje. Govori z njim o tem. Posebno tisti, ki so »predpostavljeni v Gospodu« so ti, ki »prigovarjajo malodušnim«. Starešine so tisti, ki lahko pomagajo »pokrepčati onemogle roke in šibeča se kolena utrditi« in rečejo: »Srčni bodite, ne bojte se!«. Starešine gotovo lahko prispevajo k temu, da te duhovno podprejo (1. Tes. 5:12, 14; Iza. 35:3, 4).

13.–15. Kako lahko starešine praktično pomagajo v a) družinskih problemih in b) osebnih sporih?

¹³ Ali imaš probleme v družini, mogoče z nevernim partnerjem? Brez dvoma poznaš biblijski nasvet, zapisan v 1. Korinčanom 7:10-16 in 1. Petrovem 3:1-9. Toda morda se sprašuješ: »Kako lahko te stavke uspešno, uporabim? Starešina ti lahko da praktični nasvet, ki ga potrebuješ. Lahko vas morda obišče, ko sta oba doma, in vama pomaga odpraviti nastale napetosti in da praktične nasvete za izboljšanje vajinih odnosov.

¹⁴ Pogosto so neverni zakonski partnerji izpostavljeni križnemu ognju negativnih pogovorov s svojimi sodelavci ali sorodniki, ki zadevajo nevtralnost, vprašanje o krvi, praznike ali oboževanje slik. Starešina lahko na razumevajoči način pojasni, da so vsa ta sporna vprašanja povezana z važnim spornim vprašanjem glede Kraljestva in da bo Kraljestvo prineslo trajno srečo in večni mir in bo »sitilo vse, kar živi« (Ps. 145:9-16).

¹⁵ Ali si z nekom osebno prišel v spor in so bili zaradi tega ranjeni tvoji občutki, tako da ti je težko spraviti se z njim? Morda se ti ni posrečilo uporabiti dobri nasvet iz lista Efežanom 4:26, 32. Če govoriš o tem z nekim starešino, ti bo morda pomagal spregledati žalitev. Če je priporočljivo, se bo mogoče dogovoril, da bi govoril z obema in vama pomagal najti rešitev z uporabo biblijskih temeljnih načel (Ps. 119:97; 133:1).

16. Kako lahko starešine pomagajo plašnim?

¹⁶ Ali si zelo plašen in ti pogovori in druženje z drugimi delajo težave? Če govoriš z nekim starešino, ti lahko pomaga zgrabiti več iniciative in govoriti z drugimi. Morda ti lahko pomaga, kako bi našel veselje na sestankih in tudi ob drugem času v druženju z drugimi. »Veselo srce razvedruje obličje« in če žari tvoj obraz, boš čutil vedno več radosti, da med Jehovinim ljudstvom najdeš prijatelje (Preg. 15:13). Vi starešine lahko zgrabite iniciativo in pomagate plašnim, da postanejo bolj sproščeni (Jan. 13:34, 35; Fil. 2:4).

V SLUŽBI OZNANJEVANJA STATI VSEM OB STRANI

17. Kako lahko starešine pomagajo »uravnati« stvari, če se pojavijo problemi glede oznanjevanja?

¹⁷ Po listu Efežanom 4:8, 11 pripadajo »darovom v obliki ljudi«, ki jih je dal Kristus, tudi »oznanjevalci evangelija«. Dejansko imajo starešine v svoji lastnosti kot oznanjevalci Evangelija ne samo prednost, dajati dober zgled s svojim gorečim oznanjevanjem Kraljestva, temveč tudi pomagati bratom in sestram, da si pridobijo sposobnosti v tej službi. Nekateri morda že goreče oddajajo časopise od vrat do vrat; drugi so spretni v ponovnem obiskovanju zainteresiranih oseb in vzpostavljanju novih študijev. Drugi so mogoče zelo sposobni pri biblijskem študiju, preučevanju in vodenju novih na sestanke. Starešine lahko poučujejo oznanjevalce Kraljestva, da svojo službo širijo in delajo dobro tudi na drugih področjih. Članom črede lahko pomagajo v borbi proti malodušju, če nastanejo na področju težave ali če težki osebni problemi ovirajo njihovo službo (Izaija 32:1, 2).

18. Kakšno stališče in kakšno zaupanje naj posredujejo starešine?

¹⁸ Starešine lahko dajejo praktični pouk glede priprav za oznanjevanje, na primer tako da z novimi vadijo kratke biblijske teme. Oznanjevalcem lahko posredujejo razumno stališče do Jehovine službe. Mnogo oddane literature v službi oznanjevanja ni vedno znak za uspeh, ker želimo tudi vzpostaviti biblijske študije in biti dobri učitelji, z namenom, da pridobivamo učence (Mat. 28:19). Starešine naj bi vse spodbujali, da še naprej vestno oznanjajo »dobro vest« in ostanejo zaradi velike nujnosti časa budni (Marko 13:10, 32-37). Medtem ko starešine in vsi člani črede goreče delujejo v službi oznanjevanja, smo lahko prepričani, da nas vodijo angeli in da nas blagoslavlja Jehova pri zbiranju tistih, ki so »njegovi« (2. Tim. 2:19; Mat. 25:31-33; Marko 4:3-8).

19. Kako lahko starešine spodbujajo bodoče in sedanje pionirje?

¹⁹ Ali želiš uživati povečane prednosti, morda biti »pionir«, polnočasni oznanjevalec dobre vesti ali »pomožni pionir«? Tudi v tem primeru ti lahko starešina pomaga s praktičnimi nasveti. Na osnovi svojih izkušenj običajno ve, kakšne spremembe je treba narediti, katere probleme rešiti in kakšen časovni načrt si je treba narediti, da bi lahko opravljal to službo. Starešine ti tudi lahko pomagajo, da se dogovoriš in sodeluješ z drugimi polnočasnimi oznanjevalci Kraljestva. Delo z njimi te lahko izgrajuje in vsi se lahko skupaj veselite, če imate uspeh (1. Tim. 4:15).

ČE IMAMO BIBLIJSKA VPRAŠANJA

20. Kako lahko starešine pomagajo drugim najti odgovore na biblijska vprašanja?

²⁰ Ali ti je težko najti odgovore na biblijska vprašanja? Starešine ti morda lahko pokažejo, kako bi mogel uporabljati Watch Tower Publications Index izdaj Stražnega stolpa. In če ne znaš dovolj angleško, da bi lahko uporabljal Index, ti lahko starešine pokažejo še druge možnosti, kako najti odgovor. V mnogih primerih bo starešina sposoben, da te neposredno napoti na biblijski stavek, ki vsebuje odgovor. Če najprej prosiš za pomoč starešino, bo le redko potrebno pisati na Skupnost, da bi dobil odgovor (Jan. 5:39; Dej. ap. 17:11).

21., 22. a) S kakšnimi vprašanji je najbolje, da se ne ukvarjamo? b) Navedi primere za vprašanja, ki lahko nudijo osnovo za krepitev vere.

²¹ So pa vprašanja, za katera je najbolje, da se z njimi sploh ,ne ukvarjamo. Špekulacije lahko prej »pospešujejo prepire nego oskrbovanje službe Božje« (1. Tim. 1:4). Kakšno vrednost ima za krepitev vere, če sprašujemo nekega starešino ali Skupnost o naslednjem: »Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil Adam jedel od drevesa življenja, preden je bil izgnan iz edenskega vrta? Kaj bi bil storil Jehova, če Jezus na Zemlji ne bi bil do konca zvest? Ali se bo v novi ureditvi uporabljala kakšna vrsta denarja ali bodo tam stroji, avtomobili, televizorji in računalniki? Ali bi vodni oblok, ki je ovijal Zemljo, padel, če Adam ne bi bil grešil? Kako hitro se lahko premikajo angeli in kako dolgo potrebuje duhovno stvarjenje, da bi prišlo iz nebes na Zemljo?«

²² Ljudje, ki ponižno iščejo resnico, bodo prej postavljali vprašanja, kakršna so postavljali odkritosrčni iskalci resnice Jezusu (Mat. 9:14; 13:10; Marko 9:11; 10:9, 10; Jan. 3:4; 16:17, 18; Dej. ap. 1:6).

UPOŠTEVAJ NASVET STAREŠIN

23. a) Kaj žene starešine, da skrbijo za čredo? b) Kako lahko starešine nekoga pokarajo »v duhu krotkosti?

²³ Starešine naj se zanimajo posebno za to, da vsem pomagajo doseči cilj, večno življenje. To ne pomeni, da se vmešavajo v vsako privatno zadevo. Starešinam se zdi včasih potrebno z nekaterimi govoriti o njihovem postopanju. Če opazijo, da ,nekdo v skupščini dela stvari, ki ogrožajo njegovo duhovnost in lahko končno vodijo do odpada od resnice, tedaj so ga dolžni opozoriti. Na ta način mu lahko pomagajo zadušiti nevarnost v kali, preden gre tako daleč, da se ne more več obrniti in stori težak greh. »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan« (Gal. 6:1). Starešine mu lahko »v duhu krotkosti« svetujejo in ga spodbudijo, on pa naj bi jih poslušal.

24. a) Zakaj se starešine razdajajo v korist »ovc«? b) Toda v katerih primerih naj bi grešnika peljali pred Odbor?

²⁴ Starešina lahko zato opravlja neprecenljivo službo, če opozori na neko težnjo — morda samo v majhnih stvareh, ki bi lahko vodila do resnih problemov. »Bratje moji, ako kdo izmed vas zabrede od resnice in ga kdo nazaj pripelje, vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti njegove, reši dušo njegovo iz smrti in pokrije množico grehov« (Jak. 5:19, 20). Kristusovi podpastirji se pač zavedajo tega, da »ni volja Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden teh malih«, in da je »radost v nebesih večja nad enim grešnikom, ki se izpokori« (Mat. 18:14; Luk. 15:7). Starešine se razdajajo v korist ovc. Toda če je nekdo storil težak greh, tedaj ga napotijo k pravnemu Odboru skupščine.

25. Kako bi lahko starešina pomagal »vzgojiti« nevzgojenega otroka?

²⁵ Lahko se zgodi, da se sinko kake krščanske matere, žene nevernega moža, v kraljevski dvorani nevzgojeno obnaša. Starešina bi lahko tedaj prijazno in taktično govoril z materjo in ji pomagal. Če je pripravljena nasvet sprejeti, ji lahko starešina da nekaj predlogov, (kako lahko svojega sina doma vzgaja, tako da si pridobi dobre navade, spoštovanje do drugih in predvsem lastnost ljubezni. Redno preučevanje z otroki lahko »problematičnemu« otroku pomaga, da na ljubeč način dobi potrebno pomoč. Če mati otroka doma »vzgaja«, se bo lahko to kmalu pokazalo v kraljevski dvorani z njegovim dobrim obnašanjem (Preg. 22:15; 23:13, 14; 5. Mojz. 11:18, 19).

26. Kam bo vodilo, če bomo tako ponižni, da bomo upoštevali nasvet starešin glede oblačenja, pričeske in podobnega?

²⁶ Včasih morajo starešine opozoriti na določeno modo oblačenja ali pričesk, s katerimi se v skupščino prinese posvetno ozračje ali zaradi katerih bi ljudje v svetu dobili napačen vtis (1. Tim. 2:9, 10; Rimlj. 12:2). Morda jim je prav tako težko dati takšen nasvet, kakor je težko nekaterim, ki imajo duha neodvisnosti, nasvet sprejeti. Toda kaj bo vodilo k harmoniji, enotnosti in miru v skupščini? Če si ponižno vzamemo k srcu nasvet, ki so ga dali »starešine«, ki jim je pri srcu naša duhovna blaginja. In na tole pomislimo: »Plačilo krotkosti in strahu Jehovinega je bogato in čast in življenje« (Preg. 22:4; 1. Jan. 2:15-17).

27. Kako lahko starešine s spodbujanjem drugih bratov v skupščini opravljajo dragoceno službo?

²⁷ Starešine naj bi spodbujali druge brate, naj težijo za dodatnimi prednostmi v skupščini. »Če kdo išče nadzorniške službe, želi lepega dela« (1. Tim. 3:1, NS). Vsi imajo sposobnosti, ki jih lahko s pomočjo Jehovinega duha razvijejo, in vsi Bogu predani bratje naj bi težili za tem, da postanejo v krščanski skupščini kar se da koristni. Starešine lahko to pozitivno stališče pospešujejo pri drugih in jih šolajo, da prevzamejo odgovornosti in jih izpolnjujejo (Mat. 6:33; Fil. 3:13).

28. Kakšna je korist, če starešine spodbujajo druge, da napredujejo s pomočjo službe usposabljanja?

²⁸ Vsi člani Božje črede — stari in mladi, bratje in sestre — cenijo prijazne pastirje. Kakšna krščanska žena se morda boji sodelovati v teokratični službi usposabljanja, toda zaradi prijazne, razumevajoče spodbude nekega starešine, se lahko opogumi in sprejme to prednost. S spodbujajočim nasvetom starešine, ki vodi to službo, se lahko mnogim pomaga, da postanejo še bolj sposobni oznanjevalci v službi oznanjevanja. Če je nekdo pripravljen poslušati nasvet in spodbudo starešin, lahko vodi to do dobrih rezultatov.

‚V VSEH STVAREH RASTI V KRISTUSU‘

29. Kakšen cilj naj bi si postavili starešine in vsi ostali člani skupščine?

²⁹ Za kaj pa se starešine v glavnem zanimajo? Radi bi videli, da vsi v skupščini še naprej rastejo ‚v Kristusu‘, to se pravi, da v svoji službi in v svojem načinu življenja vedno bolj postajajo podobni Kristusu. Če je nekdo šele nekaj mesecev ali že veliko let povezan s skupščino, naj si vsi postavijo za cilj duhovno napredovanje. Božja organizacija gre vedno bolj naprej. V svojem tempu ne popušča. Zakaj naj bi tedaj popuščali mi?

30. Zakaj naj bi bili vsi pripravljeni slediti pastirskemu delovanju starešin?

³⁰ Gre za človeška življenja, za duše. Iz tega razloga se starešine zelo zanimajo za vsakega posameznika v skupščini. Zato naj bi vsi sledili nasvetu iz lista Hebrejcem 13:17: »Slušajte voditelje svoje in bodite podložni, oni namreč stalno bedijo nad dušami vašimi kot taki, ki bodo odgovor dajali, da to veseli opravljajo in ne zdihujoč; kajti to bi vam škodovalo« (NS). Oni prevzemajo vodstvo s svojo gorečnostjo v službi Božji in ljubečim pastirskim delovanjem. S tem da bedijo nad našimi dušami, se ne vmešavajo v privatne zadeve, temveč predvsem bedijo nad našo duhovno blaginjo, za katero se odkritosrčno po bratovsko zanimajo. Pastirjem je v veliko veselje, če čreda sledi njihovemu ljubečemu nadzoru. Res se naj čutimo spodbujeni, da »posnemamo njih vero« (Hebr. 13:7).

31. Kakšno stališče naj ima zato skupščina do starešin?

³¹ »Darovi v obliki ljudi«, starešine, ki služijo v skupščini kot ‚oznanjevalci evangelija, pastirji in učitelji‘, so resnično času primerna Jehovina priprava po Jezusu Kristusu. Priznajmo jih zato za takšno pripravo in opazujmo njihov goreči zgled in nikar ne oklevajmo v tem, da bi se s svojimi problemi in vprašanji obračali nanje. »Dani« so nam bili, da bi nam pomagali v ljubezni, da bi ‚rastli v vsem do njega, ki je glava, Kristus‘ (Efež. 4:7, 8, 11, 15).

[Slika na strani 50]

Važna naloga starešin je v tem, da v oznanjevanju prednjačijo in sodelujejo z drugimi.