Kdo dejansko poseduje resnico?

»Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega.« (Psalm 25:5)

1. Kaj pomeni beseda resnica, in zakaj se lahko reče, da je Jehova temelj resnice?

BESEDA resnica se definira kot takšna, ki potrjuje resnična dejstva. Označuje tisto, kar je resnično in pristno. Izvor ali temelj resnice je Vsemogočni Stvarnik vesolja, Bog Jehova. On pozna resnico v vseh pogledih njegovega stvarstva. Ve, kaj je prav in kaj napak, kaj je dobro in kaj slabo. On pozna resnico o tem, kar se je zgodilo v preteklosti, in zakaj, prav tako tudi pomen sedanje svetovne situacije. Pozna tudi resnico o prihodnosti, ker je že določil, kaj se bo zgodilo. (Iza. 14:24)

2. Kako opisuje Biblija Jehovino resničnost?

² Zato opisuje psalmist Stvarnika kot »Jehovo, Boga resnice«. (Ps. 31:5) Zato kadar Bog govori, so njegove besede vedno zanesljive. »Tvoja beseda je resnica.« (Jan. 17:17) Navodila, ki jih daje za človeško obnašanje, so vedno pravilna: »Vse zapovedi tvoje so resnica.« (Ps. 119:151) Ko nekaj obljublja, lahko v to zaupamo: »Ni izginila besedica od vsega dobrega, kar je bil Jehova obljubil ..., vse se je izpolnilo.« (Joz. 21:45) Zato Biblija o Bogu priznava: »Pravična in resnična so tvoja pota, Kralj vekov.« (Razod. 15:3, EI)

HODITI V RESNICI

3., 4. a) Kako nekdo hodi v resnici? b) Zakaj Jehova želi, da ljudje hodijo v resnici?

³ Razumljivo je, da Bog resnice pričakuje od svojih človeških stvarjenj, da hodijo v resnici. Kako se to naredi? S pridobivanjem točnega spoznanja o tem, kdo je Bog in kakšen je njegov namen, nato se seznanimo s tem, kar želi, da delamo in dejansko tako postopamo. (Jan. 17:3; 1. Jan. 2:3, 4) To dejansko pomeni, da hoja v resnici postane življenjska »pot«, o kateri govori Biblija. (Dej. ap. 9:2)

⁴ Eden od vzrokov, zakaj Bog želi, da ljudje hodijo v resnici, je ta, da kadar njegova človeška stvarjenja odsevajo njegove čudovite lastnosti, to oslavlja in razveseljuje Stvarnika. (Primerjaj 1. Mojzesova 1:26, 27; Pregovori 23:24, 25.) Drugi razlog je to, da ker je Bog ustvaril človeštvo, tudi najbolje ve, kaj je zanj boljše. Zato si pridobijo tisti, ki sledijo njegovim navodilom, največje koristi, da, celo večne koristi, tako zase kot za druge. Nadaljnji razlog za hojo v resnici je ta, da imajo tisti, ki to delajo, prednost druženja z ljudstvom, ki ga Bog uporablja za obveščanje vseh, ki iščejo resnico, o njegovih namenih. V Bibliji piše: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prerokom.« (Amos 3:7)

5. Iz katerega drugega tehtnega razloga naj še hodimo v resnici?

⁵ Je pa še drugi, osnovni razlog, zakaj hoditi v resnici. Tisti, ki to delajo, podpirajo pravičnost Jehovine vesoljne vladavine. To je izpodbijalo duhovno stvarjenje, ki se je uprlo, satan, hudič. (1. Moj. 3:1—4; Razod. 12:9) V to njegovo izzivanje je bilo vključeno zasmehovanje, da Bog ne more proizvesti osebe, ki bodo ostale zveste njemu in njegovim resnicam. (Job 1:6—12) S trdnim zastopanjem resnice pod kakršnimikoli pritiski, pokazujemo, da so še neoporečni ljudje, ki so nekompromisni glede tega, kar je pravilno. (Preg. 27:11) Nasprotno pa ljudje, ki ne hodijo v resnici, ne hodijo samo v grehu, temveč delajo še veliko več. Namenoma ali nehote se postavljajo na stran satana, »očeta laži«, ‚boga tega sveta‘, ki je »nevernim oslepil misli«. (Jan. 8:44; 2. Kor. 4:4)

6. Kako se bo resnica zanesljivo uvedla po vsej Zemlji?

⁶ Vendar je Bog resnice omejil čas neresnici in zlobi, ki iz nje izhaja. (Preg. 12:19; Prop. 3:1) Ko se ta omejeni čas izteče, namerava Bog izbrisati satanov sestav iz obstoja, skupaj s tistimi, ki ga pospešujejo in ki jim to ugaja. (Dan. 2:44; Razod. 19:17—21) »Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala« — je napovedal Jezus. (Mat. 15:13) To bo poravnalo pot za Božjo novo ureditev, »v kateri prebiva pravičnost«. (2. Petr. 3:13) To pomeni človeško družbo, zasnovano na resnici, na resnicoljubnih ljudeh, ki bodo podedovali zemljo!

7. Kakšno bi moralo biti naše stališče, če ljubimo resnico?

⁷ Zato je, če ljubimo to, kar je pravilno in želimo živeti v Božji novi ureditvi, nujno, da hodimo v resnici. Imeti bi morali enako stališče kakor psalmist, ki je molil: »Pota svoja mi kaži, Jehova, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me.« (Ps. 25:4, 5) Pravtako naj bi sledili nasvetu preroka Samuela staremu Izraelu:. »Ne odstopite, da bi šli za ničevimi maliki (nestvarnostjo), kajti ne morejo vam koristiti. ... Bojte se le Jehove in v resnici mu služite iz vsega srca svojega.« (1. Sam. 12:21, 24)

‚PRIMERI‘ ZA NAŠ ČAS

8., 9. a) Kakšne koristi so imeli Izraelci, ker so hodili v resnici, v nasprotju z okoliškimi narodi? b) Kaj se je zgodilo, ko so Izraelci prenehali hoditi v resnici?

⁸ Božje ravnanje z ljudmi v preteklosti nam daje ‚primere‘ ali ‚zglede‘. Iz njih se naučimo, kako Bog dejansko postopa s tistimi, ki hodijo v resnici, in tistimi, ki ne hodijo. (1. Kor. 10:11; Rim. 15:4) Stari Izrael je zgled, iz katerega se lahko učimo. Bili so v prednosti, ker so imeli Božje zakone. Dokler so sledili njegovim resnicam, so bili Izraelci bogato blagoslovljeni. Niso na primer postali plen sovražnih narodov. (5. Moj. 28:7) Imeli so obilo pridelkov in čred. (5. Moj. 11:1—13) Njihova družbena ureditev je bila tako urejena in visoko razvita, da niso potrebovali zaporov. (2. Moj. 22:1—15) Epidemične bolezni, ki so kosile med brezbožnimi narodi, niso prišle nad njih. (5. Moj. 7:15) Nasprotno temu opažamo propadajoče stanje okoliških kanaanskih narodov, ki ga opisuje Bible Handbook (Biblijski priročnik), Henry H. Halleya (1955, str. 157):

»Kanaanci so izvajali oboževanje, z nemoralnim vdajanjem pri religioznih ceremonijah v prisotnosti njihovih bogov; zatem so morili svoje prvorojence kot žrtev tem istim bogovom.

Izgleda, da je postala kanaanska dežela Sodoma in Gomora v večjem merilu, v narodnostnem obsegu. Je imela civilizacija takšne gnusne nečistosti in brezobzirnosti pravico obstajati? ...

Arheologi, ki izkopavajo ruševine kanaanskih mest, se čudijo, da jih Bog ni že prej uničil.«

⁹ Toda Izraelci so prenehali hoditi v resnici. Rezultat je bil, da jih ni več podpiral kot narod. Zaradi tega je Jezus rekel Izraelcem v templju: »Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta.« (Mat. 23:38) Izjavil je tudi: »Odvzame (se) vam kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Mat. 21:43) Niso bili več Božji srečen narod, njegove priče.

10. Kako se je izkazal nov duhovni narod v prvem stoletju?

¹⁰ Bog je v prvem stoletju našega štetja osnoval nov duhovni narod. To je bila krščanska skupščina, organizacija, sestavljena iz ljudi različnih narodnosti. (Dej. ap. 10:34, 35; 13:46) Božji imenovani govornik, Jezus, je položil temelj zanjo, ko je rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje.« (Jan. 14:6) S tem, kar je poučeval in delal je dejansko dokazal, da ima resnico in da ga podpira Bog. (Mat. 3:16, 17; 15:30, 31; Dej. ap. 2:22) Pravi kristjani prvega stoletja so dokazali isto; bili so jasno označeni kot Božje krščanske priče. (Dej. ap. 1:8; 2:1—4, 43) Apostol Pavel je rekel o resnicah, ki so prežemale te kristjane: »Nam je to Bog razodel po duhu svojem.« Temu nasprotno je rekel: »Ki je (modrosti) ni nihče izmed poglavarjev tega sveta spoznal.« (1. Kor. 2:8, 10) Moralo se je zgoditi ravno tako, kakor je rekel Jezus: »Da si to prikril modrim in razumnim in si to razodel nedoraslim.« (Mat. 11:25)

11., 12. a) Kako je Biblija napovedala obnovo pravega oboževanja v našem času? b) Kakšni cilji so se dosegli s to obnovo?

¹¹ Ob koncu prvega stoletja je izpolnil Bog še nekaj. Zaključil je navdihnjeno napisano poročilo, ki naj bi pozneje služilo kot osnova za določanje resnice. (2. Tim. 3:16, 17) Zaključeni Spisi so vsebovali mnoge prerokbe, vnaprej zapisano zgodovino. (2. Petr. 1:21) Te prerokbe so pokazovale, da bo po smrti apostolov nastopila doba odpada od resnice. (Dej. ap. 20:29) Toda pokazovale so tudi, da se bo pozneje, v ‚zadnjih dneh‘, ravno pred koncem sestava stvari, obnovilo pravo oboževanje. (Iza. 2:1—4; Miha 3:12 do 4:5) Jezus je pripomnil, da se bodo ljudje razvrstili v dve skupini: na tiste, ki delajo dobro Kristusovim bratom in hodijo v resnici in bodo nagrajeni z »večnim življenjem« ter na tiste, ki ne bodo tega delali in bodo odšli v »večno uničenje«. (Mat 25:31—46; 2. Jan. 4; 3. Jan. 3, 4)

¹² Zbiranje in preureditev krščanske skupščine v našem času ima svoje namene. Od Boga se tako dobiva enoten pouk: »(On) nas (bo) učil o potih svojih in hodili bomo po stezah njegovih« — je rečeno v Izaijevi prerokbi. (Iza. 2:3; tudi Miha 4:2.) Ker hodijo v resnici, ti Božji služabniki podpirajo pravičnost Božje vesoljne vladavine, slavijo Boga, mu delajo veselje in tudi sami sebi veliko koristijo. (Preg. 12:22) Bog jih uporablja kot sodobne priče, opremil jih je, da objavljajo njegovo vest sedanji generaciji.

13. Je Bog kdajkoli uporabil več kot eno organizacijo na Zemlji?

¹³ Je Bog uporabil več kot eno organizacijo za oznanjevanje resnice v teh »zadnjih dneh«? Je Bog v kateremkoli razdobju sodbe uporabljal več organizacij? Je bila v Noetovih dneh še kakšna druga barka z ljudmi, razen Noetove, ki bi uživala Božjo zaščito in preživela potop? Ne, samo Noetova barka in njeni stanovalci so bili ohranjeni. (1. Petr. 3:20) Sta v prvem stoletju bili dve krščanski organizaciji? Ne, Bog je sodeloval z eno samo. Tako tudi danes obstaja samo »en Gospod, ena vera, en krst«. (Efež. 4:5) Da lahko obstaja ena sama enotna skupščina se jasno vidi iz Pavlovih besed, ki se glasijo: »Da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami.« (1. Kor. 1:10)

»PO NJIH SADOVIH«

14. Kako lahko človek ugotovi, kdo dejansko ima danes resnico?

¹⁴ Kako lahko ugotovimo, kdo danes dejansko ima resnico, da ga je Bog usposobil, in ga uporablja kot svoje priče na Zemlji? Jezus je postavil osnovno načelo za razlikovanje resnice od laži, ko je rekel: »Po njih sadovih jih spoznate. ... Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu.« (Mat. 7:16, 17) Da, biti morajo »sadovi« ali dokazi, da Božji delujoči sveti duh zares podpira to ljudstvo. Kakšne vrste sadov proizvede ta Božja moč pri njegovih služabnikih? Njegova beseda nam odgovarja: »Sad duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vera, krotkost, samoobvladanje.« (Gal. 5:22, 23, NS)

15. Na kakšen način je ljubezen do Boga povezana z njegovim imenom?

¹⁵ Upoštevaj predvsem prvi našteti »sad« — ljubezen. Božji resnični služabniki se morajo spoznati posebno v tem pogledu, to je rekel tudi Jezus: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.« (Mat. 22:37) Ljubezen do Boga se izkazuje na več načinov. Eden izmed njih je — ljubiti Božje ime. (Hebr. 6:10; Ps. 69:36; 119:132) Zares morajo tisti kristjani, ki so ločeni od tega sveta, postati »ljudstvo imenu svojemu (Božjemu)«. (Dej. ap. 15:14—18) Kdo danes podpira Božje ime (Jehova po slovensko) in ga oznanja po vsej Zemlji? (Iza. 43:10—12)

16. Kako se izkazuje Bogu ljubezen v zvezi z interesi Kraljestva?

¹⁶ Ljubiti Boga pomeni tudi verovati vanj, v njegovo prihajajočo vladavino za vso Zemljo, v njegovo nebeško Kraljestvo, in o tem govoriti. Jezus nas je učil moliti: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na Zemlji.« (Mat. 6:9, 10) Kdo so ti, ki imajo danes Božje Kraljestvo za osrednji nauk poučevanja in oznanjevanja, kakor je delal Jezus? Kdo obiskuje ljudi v njihovih domovih, da bi jim povedal, kaj bo storilo Božje Kraljestvo na Zemlji? Kdo izpolnjuje nalogo, ki jo je Jezus omenil v svoji prerokbi: »In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec«? (Mat. 24:14)

17. Na kakšen način se še izkazuje ljubezen do Boga?

¹⁷ Ljubezen do Boga se izkazuje še na drugačen način — s poslušnostjo do vseh njegovih zakonov. (1. Jan. 5:3) Če so človeški zakoni v nasprotju z Božjimi, tedaj velja za tiste, ki imajo resnico, biblijsko pravilo: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dej. ap. 5:29) Samo tiste, ki to delajo, podpira »sveti duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu.« (Dej. ap. 5:32) Ker kristjani poslušajo Božje zakone, niso del tega sveta, temveč so neopredeljeni v posvetnih političnih sporih tako, kakor je bil Jezus in prvi kristjani. (Luk. 4:5—8; Jan. 6:15; 15:19; 17:14—16) Kdo so ti, ki ostajajo v naših dneh ločeni od sveta in njegove posvetne pokvarjenosti, nasilja in nemorale, ki so pripravljeni celo oditi v zapor ali dati življenje, zato da sledijo Jezusovim stopinjam? (1. Petr. 2:21; glej tudi Hebrejcem 13. poglavje.)

18. Navedi nadaljnjo označbo, po kateri se danes jasno spozna, kdo poseduje resnico?

¹⁸ Obstaja pa še ena oblika tega »sadu«, ljubezni. Jezus je rekel: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Jan. 13:35) Tudi mnogi drugi biblijski stavki pokazujejo, da bo takšna ljubezen značilna označba pravih Božjih služabnikov. Na primer:

»V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega, ... naj se ljubimo med seboj; ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega.« (1. Jan. 3:10 do 12)

»Ako kdo pravi: Boga ljubim, pa sovraži brata svojega, je lažnik; kdor namreč ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« (1. Jan. 4:20, 21)

Katera mednarodna skupina ljudi pokazuje to vrsto medsebojne ljubezni tudi z deli? Katera skupina je do sedaj zavračala v vojnah ubijanje sovernikov iz drugih narodov in ni dovolila, da jo premagajo rasne, narodnostne, kulturne ali gospodarske pregrade?

KDO DANES DEJANSKO POSEDUJE RESNICO?

19. Kdo danes zares poseduje resnico in zakaj tako praviš?

¹⁹ Kakšni so dokazi pokazovanja tega nujnega sadu Božjega duha, ljubezni? Kdo ustreza zahtevam tega sadu? Kje najdemo veliko množico ljudi iz raznih narodov in ras, ki so združeni v Jehovinem imenu, da bi mu lojalno služili in govorili drugim o njegovem Kraljestvu? Da, kje v svetu lahko najdemo v ljubezni povezano bratovščino? (Razod. 7:9, 10; Kol. 3:14) V religiozni publikaciji Interpretation (Tolmačenje), v poglavju pod naslovom »Biblija in sodobne religije, Jehovine priče«, je zapisano naslednje:

»V svoji organizaciji in pričevanju so (Jehovine priče) od vseh skupin najbližje prvotni krščanski občini.

Njihova ločenost od sveta, vztrajnost v oznanjevanju in nepopuščanje pred napadi sveta, dokazuje, da pripadajo tistim, ki trdno verujejo, da so med izbranimi in tistimi, ki so brez pridržkov zvesti Bogu.

Malo je drugih skupin, ki bi v toliki meri uporabljale Biblijo v svojem objavljanju tako ustnem kot pismenem. Pri malokaterih drugih skupinah služi toliko oseb, laikov, kot jih mi imenujemo, v izvrševanju dela organizacije, kakor pri njih.«

20. Kaj naj naredijo vsi tisti ljudje, ki ljubijo resnico?

²⁰ Nepristransko preiskovanje Božje besede in primerjanje te z nauki in običaji Jehovinih prič, dokazuje, da Jehovine priče zares podpira Božji duh in jih uporablja kot orodje za oznanjevanje resnice v naših dneh. Vabijo se vsi ljudje, ki ljubijo resnico, naj preiščejo, če Jehovine priče zares posedujejo resnico. Ko bodo delali to, naj posnemajo tiste, iz prvega stoletja, ki so poslušali oznanjevanje apostolov: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan (skrbno) preiskovali pisma, če je temu tako.« (Dej. ap. 17:11)