Čudeži, ki jih je delal Jezus v »svojem mestu«
MAR se ne bi veselil, če bi tvoji domači, ki so bolni, spet ozdraveli? Ali ne bi bil navdušen, če bi lahko opazoval, kako lahko gluhi spet slišijo, nemi pojejo in slepi vidijo in če bi celo umrlim lahko izrekel dobrodošlico? Ali ne bi bil zaradi vsega tega srečen? Boš morda sedaj rekel, da se kaj takega ne more nikoli zgoditi? Toda nekaj takega se je nekoč že zgodilo!
Pred nekaj več kot 1900 leti je živel mož, ki je delal takšne čudeže v deželi, kjer je sedaj republika Izrael. Temu možu je bilo ime Jezus. Biblijsko poročilo o njegovem javnem nastopanju v tem področju se glasi: »In stopi v ladjo ter se prepelje (preko Galilejskega morja) in pride v svoje mesto.« — Mat. 9:1.
JEZUSOVO »MESTO«
Ležalo je ob Galilejskem morju, kajti ko je Jezus zapustil ladjo, je šel v to mesto. Ali je bil to Betlehem, mesto, v katerem je bil Jezus rojen? To ni mogoče, ker Betlehem ne leži v bližini Galilejskega morja, temveč približno 90 km proč.
Ali je bilo »njegovo mesto« morda Nazaret? Jezus je tam odrastel in se izučil tesarskega poklica. (Luk. 4:16; Jan. 1:45; Mar. 6:3) Toda tudi Nazaret ne leži v bližini Galilejskega morja. Očitno je stari Nazaret ležal tam, kjer je danes mesto En Nasira, in od Galilejskega morja do tega kraja je peš približno pet ur.
Na začetku svoje oznanjevalske dejavnosti se je vrnil Jezus v Nazaret in je tam govoril v sinagogi. Ljudje so se razjezili, Jezusa izgnali iz mesta in ga poizkušali umoriti. Toda Jezus je ušel. (Luk. 4:16-30) Zatem ko je Jezus moral zapustiti Nazaret, je »prišel«, kakor pokaže Biblija, »in se nastanil v Kafarnavmu pri morju«.— Mat. 4:13.
Da, Kafarnavm, ki je ležal ob Galilejskem morju, je bilo mesto, kjer se je Jezus nastanil, bilo je »njegovo mesto«.
MESTO, V KATEREM JE STORIL MNOGE ČUDEŽE
Medtem ko je Jezus potoval blizu Kafarnavma ob Galilejskem morju, je spodbudil prve štiri učence, naj mu sledijo. Šlo je za Simona Petra in njegovega brata Andreja, za Jakoba in njegovega brata Janeza. Jezus jim je rekel: »Pojdite za menoj, in naredil bom, da boste lovci ljudi.« Vseh pet je šlo nato v Kafarnavm. — Marko 1:16-21.
Tukaj je šel v sinagogo in ozdravil moža, ki so ga obsedli demoni. V Bibliji je rečeno: »In precej gredo iz shodnice in pridejo v hišo Simonovo in Andrejevo z Jakobom in Janezom vred.« (Marko 1:22-29) Iz tega se vidi, da sta Peter in Andrej zapustila prejšnje prebivališče v Betsaidi in sta sedaj stanovala v Kafarnavmu. — Jan. 1:44.
Petrova tašča, ki je očitno stanovala pri Petru in Andreju, je imela mrzlico in Jezus jo je ozdravil. V poročilu Biblije je o tem še rečeno: »Zvečer pa, ko je sonce zatonilo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence. In vse mesto je bilo zbrano pri vratih. In ozdravil je mnogo bolnikov različnih bolezni in zlih duhov je mnogo izgnal.« — Marko 1:30-34.
Kako čudovito pričevanje je bilo vendar to za prebivalce Kafarnavma! Bili so priče mnogih Jezusovih čudežev.
Dokler se je Jezus zadrževal v Kafarnavmu, je verjetno stanoval v Petrovi in Andrejevi hiši. Zato se verjetno tudi ostali del biblijskega poročila nanaša na njuno hišo, ko je rečeno: »In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma.« — Marko 2:1.
Ko so ljudje izvedeli, da se je Jezus vrnil, so hiteli k hiši. Bilo je toliko ljudi, da niso stali le do vrat, temveč tudi pred hišo. S tem je bil ustvarjen okvir za resnično omembe vredno pričevanje. Biblija poroča: »Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili. In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal.«
Kaj je storil Jezus? Se je jezil? Nikakor! Njihova vera je nanj naredila globok vtis in rekel je mrtvoudnemu: »Sin, odpuščeni so ti grehi.« Zamisli si to! Je lahko Jezus dejansko odpustil grehe?
Prisotni religiozni voditelji tega niso verjeli in Jezus je vedel, o čem so razmišljali. Zato je rekel: »Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): Tebi pravim: Vstani, vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj! In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh.« — Marko 2:2-12.
To ozdravljenje je bilo očitno izvršeno s pomočjo Božje moči. Pozneje pa je Jezus storil še pomembnejši čudež. Zbolela in umrla je hči Jaira, predstavnika sinagoge v Kafarnavmu. Toda Jezus je sledil prošnji za pomoč in je šel v hišo tega moža. Biblija poroča: »In prijemši deklico za roko, ji (Jezus) veli: ... Deklica, pravim ti, vstani! In precej vstane deklica in hodi; imela je namreč dvanajst let. In precej se začudijo na vso moč.« — Marko 5:41, 42.
Gotovo so ljudje iz Kafarnavma imeli vse razloge za to, da bi Jezusa priznali za Božjega Sina. Toda le redki med njimi so to storili. Velika večina pa se je zanimala samo za svojo osebno prednost.
KAJ POMENI TO ZA NAS DANES?
Mesta Kafarnavma ni več. Njegove razvaline ležijo raztresene kilometer in pol ob severni obali Galilejskega morja. Zanimivo je, da so prav tam izkopali najbolje ohranjene ostanke sinagoge, ki so jih kdajkoli našli. Čeprav poteka ta sinagoga iz drugega ali tretjega stoletja, domnevajo, da je bila zgrajena na mestu prejšnje sinagoge, v kateri je oznanjeval Jezus. Njeni ostanki torej spominjajo na mnoge čudeže, ki jih je Jezus storil »v svojem mestu«.
Res sicer, da so imela ozdravljenja in obujenja, ki jih je Jezus povzročil v Kafarnavmu, samo prehodno korist, ker so ti ljudje končno spet zboleli in umrli. Toda Jezus je s tem dokazal, da so ljudje lahko ozdravljeni in zopet obujeni. S tem imamo siguren temelj za vero, da lahko Jezus v svetovnem obsegu stori to, kar je delal v majhnem obsegu, ker je namreč obujen in postavljen za nebeškega Božjega Kralja. Ali bo svojo moč zares uporabljal na takšen način?
Jezus sam nam je to obljubil. Rekel je: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven.« (Jan. 5:28, 29) Ali veruješ to? Če veruješ, tedaj ne delaj kakor tisti prebivalci Kafarnavma, ki so sicer videli, niso pa bili pripravljeni postati Jezusovi nasledniki. Opri se na svojo vero in hvaležno srce naj te žene, da ljubiš Jezusa in njegovega nebeškega očeta in jima služiš. — Mat. 11:23, 24.