Ali si prenehal kopičiti zaklade na Zemlji?
»Prenehajte si nabirati zaklade na Zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo.« — Mat. 6:19, NS
1. a) Kakšnemu cilju sledijo danes trgovci? b) Zakaj izpolnitev sugeriranih želja ne prinaša zadovoljstva?
ŽIVIMO v svetu materialnega blagostanja. Ponudba blaga je neskončno velika in raznovrstna. Trgovci to vedo in ker jih bolj zanima lastni dobiček kakor to, da bi zadovoljili najvažnejšim potrebam ljudi, izdajajo ogromne vsote za reklamo. Reklama, reklama in zopet reklama, tako se glasi njihovo geslo. In kakšen je pri tem njihov namen? V ljudeh želijo zbuditi željo po svojih proizvodih, da bi bogateli. Če si že tako daleč, da ne zadovoljuješ samo svojih resničnih potreb, temveč si želiš tudi izpolnitev teh sugeriranih želja, tedaj si stopil na neskončno pot, ki bo zahtevala večji del tvojega časa, moči, pozornosti in zanimanja, toda ne prinašajo zadovoljstva. Kako resnične so besede modrega Salomona: »Kdor ljubi samo srebro, ne bo nikoli srebra sit in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti. Tudi to je ničemurnost.« (Prop. 5:10)
2., 3. a) Kakšen izreden nasvet je dal Jezus glede zemeljskih zakladov? b) Zakaj lahko »preostanku« in tudi »drugim ovcam« ta nasvet koristi?
2 Jezus Kristus, večji Salomon, je v pridigi na gori opozoril na to, da bodo vsi, ki težijo za blagoslovi mesijanskega Božjega kraljestva, zbirali mnogo pomembnejše zaklade. Kako sodoben je zato nasvet, ki ga je dal svojim učencem, ko jim je rekel: »Prenehajte si nabirati zakladov na Zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, temveč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mat. 6:19, 20)
3 Kako čudovit nasvet za vse, ki pripadajo preostanku maziljenih učencev Gospoda Jezusa Kristusa in imajo upanje na »nevenljivo dediščino« v nevidnih nebesih! (1. Pet. 1:4; Efež. 1:18) Končno morajo ob koncu svoje zemeljske poti zapustiti VSE svoje materialne dobrine. Ne morejo jih vzeti s seboj v nebo. Prav tako je z »drugimi ovcami«, ki sestavljajo »veliko množico« in imajo upanje, da bodo ostali živi v bližnji »veliki stiski« in potem večno prebivali na rajski Zemlji. (Raz. 7:9—14; Mat. 24:21, 22; Ps. 37:29) Jehova Bog »drugim ovcam« ni obljubil, da bo v »veliki stiski« obvaroval vse njihove materialne dobrine, da bi jih kasneje lahko uporabljale.
ZGODOVINSKI PRIMERI
4. S katerimi besedami pokaže Peter, da ima Jehova moč osvobajanja, in česa se naučimo iz Noetovega primera?
4 Nihče od nas noče dvomiti, da ima Jehova moč osvobajati in ohranjati pri življenju. To je na različne načine dokazal v preteklosti ob mnogih priložnostih. Apostol Peter nas spominja na to dejstvo, saj piše: »Jehova ve pobožne rešiti iz izkušnjave.« (2. Pet. 2:9) V zvezi s tem navaja nekaj opaznih primerov, na primer Noetov čas, ko Jehova »prvemu svetu ni prizanesel, temveč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih«. (2. Pet. 2:5) Božja beseda vsebuje točno in zanesljivo poročilo o tem, kako je Jehova pred več kot štiri tisoč leti v času vesoljnega potopa ohranil pri življenju zvestega patriarha Noeta in njegovo družino — v barki, ki jo je Noe napravil na Božjo zapoved. (1. Mojz. 6:14—16) Vendar ni nič rečeno o tem, da bi Bog prizanesel tudi hiši Noeta in njegove družine. Gotovo je bila odplavljena, ko so se ‚razklali vsi studenci brezna velikega in zatvornice neba se odprle in je lil dež na zemljo štirideset dni in štirideset noči‘. (1. Mojz. 7:11, 12)
5. Kako je to potrjeno z Lotovo rešitvijo?
5 Zatem se Peter sklicuje na čas Lota, Abrahamovega nečaka. Ko je Bog z ognjem uničil nemoralni mesti Sodomo in Gomoro je otel, ‚pravičnega Lota, trpečega od razuzdanega vedenja krivičnikov ... kajti s pogledom in sluhom je ta pravičnik dan na dan mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli‘. (2. Pet. 2:7, 8) Tudi v tem primeru ni nobenega poročila o tem, da bi Lot, njegova žena in obe hčeri vzeli s seboj svoje premoženje, ko so bežali. To sploh ne bi bilo mogoče, ker je angel rekel Lotu: »Reši se zaradi duše svoje!« Lotova žena pa je očitno hrepenela po materialnih stvareh, ki jih je morala zapustiti. Omalovaževala je angelovo navodilo, naj se ne ozira, zato je postala solnat steber. (1. Mojz. 19:17, 23—26)
6. Kaj je bilo zapovedano židovskim kristjanom glede Jeruzalema?
6 Tudi v prvem stoletju n. št. so morali židovski kristjani po prehodnem obleganju svetega mesta Jeruzalema, ki so ga izvedle rimske legije pod poveljstvom Cestiusa Gallusa, slediti nasvetu Gospoda Jezusa Kristusa. Vse, kar so imeli v Jeruzalemu in Judeji, so morali pustiti in »bežati« v gore izven province Judeje. Kdor je bil takrat izven te province, naj bi se več ne vračal tja, da bi kaj vzel od materialnih stvari, ki jih je imel tam. (Luk. 21:10—24)
7., 8. Katera dva moža je Jehova v letu 607 pred n. št. posebno blagoslovil in kako?
7 Če pogledamo malo dalj v zgodovino, naletimo na podobno situacijo. V Božji besedi sta po imenih omenjena dva moža, ki sta živela v letu 607 pred n. št. in ju je Jehova posebno blagoslovil, ko so babilonske čete uničile sveto mesto Jeruzalem. Eden obeh mož je bil Etiopec po imenu Ebedmelek. Ta je prosil Zedekijo, kralja v Jeruzalemu, naj reši preroka Jeremijo, ki je bil v nekem vodnjaku v smrtni nevarnosti. (Jer. 38:6—13) Jehova je želel nagraditi Ebedmeleka za to dobro delo, ki ga je njegovemu služabniku izkazal. Zato mu je rekel: »Gotovo te oprostim in od meča ne padeš! in življenje ti bode namesto plena, ker si stavil upanje na mene, govori Jehova.« (Jer. 39:18)
8 Drugi mož, ki ga je Jehova imenoval po imenu, je bil Baruh, zvesti tajnik preroka Jeremije. Baruh je imel prednost, da je lahko napisal po Jeremijevem nareku dve knjigi, v katerih je prerok napovedal propad Jeruzalema. Ko je pisal prvi zvitek, ki ga je pozneje Jojakim kos za kosom sežgal, je potožil, da je utrujen. Jehova ga je zato opozoril: »In ti bi iskal sebi velikih reči? Ne išči jih!« Zaradi svoje zvestobe pa naj bi bil vendar po Jehovini obljubi obvarovan in rešen — ne le med strahotnim obleganjem Jeruzalema, temveč tudi pozneje, ko bodo uporni Judje med begom v Egipt njega in Jeremijo prisilili iti z njimi. (Jer. 36:4—32; 43:4—7) Vendar upoštevajmo, v čem naj bi bila ta rešitev: »Zakaj, glej, jaz pripeljem nesrečo nad vse meso, govori Jehova; tebi pa dam dušo tvojo za plen v vseh krajih, kamorkoli pojdeš.« (Jer. 45:1—5) Baruhu in Ebedmeleku torej ni bilo obljubljenega ničesar drugega, kakor da bo v obleganju in uničenju mesta Jeruzalema rešena njuna »duša«, golo življenje.
KAJ NAJ SE VPRAŠAMO?
9. Kaj se moramo resno vprašati glede na čas, v katerem živimo?
9 Z ozirom na te izredne primere in na dejstvo, da se je danes ‚približal konec vseh stvari‘ (1. Pet. 4:7, NS), da torej živimo v mnogo bolj kritičnem času in je pred nami mnogo večje uničenje, se moramo resno vprašati: »Ali bi imelo kakšen smisel porabiti v tem sestavu stvari še veliko časa za specialno izobraževanje v določenem poklicu samo zato, da bi več zaslužili? Bi bilo razumno sedaj veliko nakupovati, da bi si za bodočnost zagotovili udobno življenje, to se pravi, da bi nakupili stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, ki pa bi nam omogočile v tem kratkem času, ki še preostane do »velike stiske«, bolj udobno in luksuzno življenje? Ali ne vidimo čisto jasno, da bi se morali danes ukvarjati z nečim mnogo važnejšim in dragocenejšim? Ali dvomimo, da bo naš veliki Vzdrževalec v prihajajočih dneh skrbel za nas, če ga v svojem življenju dajemo pred vse drugo?« S temi vprašanji naj se ukvarja vsakdo med nami, ker gre za naše življenje.
10. Zakaj naj upoštevamo Jezusove besede iz Luk. 17:26—30?
10 Ker živimo v generaciji, ko obstaja mnogo stvari, ki jim lahko posvetimo svoj čas, zanimanje in pozornost, ohranimo jasno v spominu Jezusove preroške besede: »Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega: jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil. Enako tudi, kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so; ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo iz neba in je vse pogubilo. Ravno tako bode dan, ko se razodene Sin človekov.« (Luk. 17:26—30) Zato se vprašaj: »Kako je z menoj? Ali dovolim, da me vsakdanje reči povsem zavzamejo? Ali je moj ‚zaklad‘ in srce pretežno pri teh stvareh?« (2. Pet. 3:17; Mat. 6:21) Kako dobro, da je Jezus Kristus svojim učencem — ki jim pripadamo tudi mi, kateri živimo ob koncu sodobnega sestava stvari — svetoval, naj si kopičijo zaklade na nebu! V blagoslov nam bo, če bomo ta nasvet poslušali.
11., 12. a) Kaj pomeni »nabirati si zaklade v nebesih«? b) Kako je to mogoče?
11 Toda ti boš morda vprašal: »Kaj pomeni nabirati si zaklade v nebesih in kako lahko to storim?« To pomeni priti v dober odnos z Jehovo Bogom, Stvarnikom, in ta odnos ohraniti. Pomeni živeti tako, da smo ‚bogati v Bogu‘. (Luk. 12:21) Glas, ki si ga nekdo pridobi zaradi svojih ‚dobrih del‘, se primerja z zakladi, ki jih shranjuje pri Stvarniku v nebesih in mu dajejo jamstvo, da bo nekoč deležen večnih blagoslovov, ki jih ne more izgubiti niti s smrtjo. (Heb. 10:24; Jak. 3:13; Jan. 11:25) Ta odnos ohranjamo tako, da se trdno držimo vere v Jehovo Boga, mu ostanemo lojalno predani in izvajamo njegovo voljo. (Rim. 11:20; 2. Kor. 1:24)
12 Jezus je vedno poudarjal te nebeške zaklade in nam dal tudi najboljši zgled. (1. Pet. 2:21; Heb. 10:5—10) Ko je svojim učencem predočil, kakšno stališče naj imajo do zemeljskih zakladov, je rekel: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti in vse to vam bo pridano.« (Mat. 6:33) Če želimo torej nabirati zaklade v nebesih, moramo brezpogojno sedaj živeti in delati tako, da si pri Jehovi, našem nebeškem Očetu, dobimo glas, ki nam prinaša njegovo priznanje. (Ps. 5:12; Preg. 12:2)
13., 14. Kdo je bil Zahej in kakšna presenetljiva sprememba se je zgodila v njegovem življenju?
13 V prvem stoletju n. št. je živel mož, ki je to storil. Zapustil je namreč zemeljske zaklade, da bi se posvetil interesom mesijanskega Kraljestva. Kdo je bil to? Zahej, višji davkar iz mesta Jeriha, ki je bil zelo bogat. Še danes je področje okoli Jerihe, ki leži zahodno od Jordana, zelo rodovitno in donosno. Zato so bili dohodki od davkov tam takrat nedvomno zelo visoki. Kakor mnogi takratni pobiralci davkov je tudi Zahej precejšnji del svojega bogastva pridobil z dvomljivimi metodami, ki jih je uporabljal v zvezi s svojim položajem. (Luk. 19:2, 8)
14 Spomladi leta 33. n. št., malo preden je šel v Jeruzalem oziroma malo pred svojo smrtjo, je prišel Jezus v Jeriho. Zahej je hotel Jezusa videti. Ker pa je bil nizke postave in ni mogel videti preko množice, je tekel naprej in splezal na drevo, od koder je imel pregled nad vsem. Verjetno je Jezus zato postal na Zaheja pozoren. Pozval ga je, naj pride z drevesa in mu nato rekel, da se bo, dokler bo v Jerihi, zadržal pri njem. To je prebivalce mesta razjezilo in so mu očitali: »K človeku grešniku gre gostovat!« (Luk. 19:3—7) Druženje z Jezusom pa je imelo presenetljiv učinek na Zaheja. Ko je Jezusa poslušal, je očitno spoznal, kateri zakladi so resnično dragoceni, ker je vzkliknil: »Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.« Da, izrazil je željo razdeliti svoje bogastvo in postati zvesti naslednik Gospoda Jezusa Kristusa. Kolikšno veselje je moral čutiti Zahej, ko mu je Jezus rekel: »Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.« (Luk. 19:8, 9)
SODOBNI PRIMERI
15. Kateri sodobni primer pokaže, kako je nekdo na prvo mesto v svojem življenju postavil nebeške zaklade?
15 V naše veselje ugotavljamo, da so tudi danes ljudje, ki so pripravljeni posvetiti pozornost interesom Kraljestva in so zato prenehali zbirati zaklade na Zemlji. Tu bi omenili na primer brata, čigar življenjska zgodba je bila objavljena v Stražnem stolpu 15. avgusta 1968 (v nemščini). Ta brat je bil uspešen trgovec. Zahvaljujoč svoji naravni sposobnosti je bil pri kupovanju in prodajanju kakor tudi pri oskrbovanju zgradb zelo uspešen. Nekega dne je prišlo nekaj njegovih poslovnih prijateljev, ki so poznali njegovo trgovsko sposobnost, z navidez vabljivo ponudbo. Kaj je bilo to? Projekt, pri katerem bi lahko v enem samem letu zaslužil 1 000 000 dolarjev. Ponudbo je odklonil. Zakaj? Ker bi se moral ta čas ukvarjati skoraj izključno s poslovnimi stvarmi. Rekel je: »Svojim čudovitim prednostim v Jehovini službi se ne morem odreči, tudi če bi bilo samo za eno leto, ne, niti za VES denar sveta. Zame je služba mojim bratom tukaj v Washingtonu (D. C.) bolj dragocena in vem, da pri tem uživam Jehovin blagoslov. Brez dvoma bi zaslužil milijon dolarjev, toda kakšen bi bil duhovno ali celo telesno, potem ko bi celo leto takole živel?« Ali bi se tudi ti tako odločil, če bi ti kdo dal tako zapeljivo ponudbo?
16. Iz katerega nadaljnjega primera se lahko učimo? Zakaj?
16 Oglejmo si primer iz bolj zgodnjega časa. Gre za moža iz Alleghenya (Pennsylvania), ki je bil v 1870 letih na začetku dvajsetih let svojega življenja. S svojim očetom je vodil trgovino z moškimi oblekami z mnogimi podružnicami in bil je na najboljši poti, da postane milijonar. To je bilo še pred tem, ko se je John D. Rockefeller pričel ukvarjati z nafto, s čimer je postal večkratni milijonar. Kaj je storil mladi mož iz Alleghenya? Dal je prednost preučevanju Biblije, da bi spoznal njene nauke in njeno vest za sedanji čas. Leta 1879 se je zdelo potrebno, da prične izdajati religiozni časopis Zion’s Watch Tower and Herald of Chrisfs Presence, sedaj The Watchtower (Stražni stolp). Pozneje je postal prvi predsednik Watch Tower Bible and Tract Society. Imenoval se je Charles T. Russell. Vse svoje premoženje je uporabil za oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu. Da, preteklost in sedanjost nam dajeta izredne primere, ki pokažejo, kako so ljudje interese Kraljestva postavljali v svojem življenju pred vse ostalo. Ali si naredil tudi ti tako modro odločitev, da zbiraš zaklade na nebu?
17., 18. a) Kako smo lahko oropani duhovnega mišljenja, še preden se tega zavedamo? b) Katero Jezusovo postopanje nam pomaga spoznati pravo vrednost bogastva sveta?
17 Kaj bi storil ti, če bi ti kdo ponudil 10 000 dolarjev pod pogojem, da se odpoveš veri v Jehovo in prednosti, da mu služiš? Ali bi to ponudbo sprejel? Ali bi jo sprejel, če bi ti ponudili 100 000 dolarjev ali milijon dolarjev? »Tega si ne morem misliti,« boš mogoče rekel. »Niti za ves denar sveta ne bi tega storil!« Mar ne bi bila to pravilna odločitev? Toda koliko jih je sprejelo odgovorno službo, dodatno zaposlitev ali pa delajo zvečer ali ob koncu tedna »nekaj« nadur, da bi prišli do »malega dodatka« ali nakupili nekaj, kar želijo brezpogojno imeti! Seveda jih to ovira pri obiskovanju rednih sestankov v skupščini in pri koristi, ki jo imajo od druženja z brati. Zadržuje jih tudi pri oznanjevanju in vpliva na učinkovitost delovanja Božjega duha v njihovem življenju. Še preden se zavejo, so oropani svojega duhovnega mišljenja, ugasne njihova ljubezen do Jehove in njegove organizacije in izgubijo cenjenje do nje. Res je, da so postali bogatejši v materialnem pogledu, toda mnogo bolj revni v duhovnem pogledu. Kako visoka cena za »majhen dodatni dohodek« ali za nakup nečesa novega, za kar morajo celo trdo delati!
18 Ko je satan vzel Jezusa na visoko goro in mu pokazal vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel, da mu bo vse to dal, če bi padel pred njega in ga oboževal, je Jezus rekel: »Poberi se, satan! kajti pisano je: ‚Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi‘«. (Mat. 4:8—10) Tudi mi spoznajmo vrednost nebeških zakladov in se vedno odločimo tako, da slavimo Boga in nas on priznava!
VREDNOST NEBEŠKIH ZAKLADOV
19. Zakaj postopamo modro, če upoštevamo, kar je rekel Jezus o posedovanju materialnih dobrin?
19 Ohranimo vedno v mislih modre Jezusove besede o posedovanju materialnih stvari! Jezus je rekel, da bodo te stvari zarjavele, lahko jih vsak čas izgubimo, lahko nam jih ukradejo ali uničijo. Čim več imamo, tem večje so skrbi. Pogosto si z njimi nakopljemo nepotrebno breme. Do izgube »resničnega življenja« lahko vodi, če poklanjamo zemeljskim dobrinam preveč pozornosti. (1. Tim. 6:19) To se potrjuje z nekaj primeri iz prvega stoletja.
20.–22. a) Kakšen nasvet je dal Jezus mlademu bogatemu predstojniku, in kaj je dal mladi mož v svojem življenju na prvo mesto? b) Kaj se je verjetno zgodilo z mladim predstojnikom, če je živel do leta 70. n. št.?
20 Ko je šel Jezus leta 33 n. št. skozi provinco Perejo na vzhodni obali Jordana, je prišel k njemu mlad predstojnik in vprašal: »Učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?« (Mat. 19:16) Jezus mu je povedal, kaj naj stori. Svetoval mu je, naj ne dovoli, da bi ga zemeljske dobrine zadrževale pri tem, da bi si pridobil trajni zaklad v nebesih. Rekel je: »Pojdi, prodaj, kar imaš in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!« (Mat. 19:21) Po postavi je bil mladi mož dolžan pomagati potrebnim Izraelcem. (3. Mojz. 25:35; 5. Mojz. 15:7—11; Iza. 58:6, 7; Ezek. 18:5, 7—9) Ali je sledil Jezusovemu nasvetu? Ne! (Mat. 19:22) Kako je bilo pozneje s tem mladim možem? Ali se mu je posrečilo še naprej povečevati svoje bogastvo? Če je živel še sedemintrideset let, torej do leta 70. n. št., je bila pred njim drastična sprememba.
21 Kakor rečeno, je živel v provinci, v katero je leta 66. n. št. bežala večina židovskih kristjanov, da ne bi bili uničeni v neposredno prihajajočem razdejanju Jeruzalema. Rimskim vojščakom ni bilo treba vdreti v provinco Perejo, da bi tam zatrli židovski upor. Kako pa je bilo z bogatim predstojnikom, ki je z vsem svojim bogastvom živel v tej provinci? Vestno se je držal Mojzesovega zakona. (Mat. 19:20) Če je ta zakonu zvesti Žid živel do leta 70. n. št., je takrat verjetno prekoračil Jordan, prišel v provinco Judejo in šel v mesto Jeruzalem, da bi slavil letno praznovanje Pashe. (5. Mojz. 16:1, 2)
22 Tedaj se je nahajal v mestu in zaradi rimskih legij, ki so obkolile sveto mesto, ni mogel več uiti. Da, tako je pri uničevanju Jeruzalema bodisi umrl ali pa so ga rimski vojščaki ujeli in odpeljali v sužnost v katerikoli del Rimskega cesarstva. Vsekakor je moral zapustiti vse svoje zemeljske dobrine, toda ne zaradi Jezusa Kristusa — ne zato, ker je postal Kristusov naslednik. Kako nespametno je ravnal mladi mož! Iz tega vidimo, kako važno je za vsakega od nas, pridobiti Božje priznanje in dober odnos z njim je nekaj silno dragocenega, nekaj, kar ostane v vso večnost.
23. Zakaj so besede iz Preg. 23:4, 5 moder nasvet?
23 Svetovne vladavine ne morejo jamčiti, da naša materialna posest v teku časa ne bo izgubila svoje vrednosti zaradi gospodarskih kriz, razvrednotenja denarja, valutne reforme ali borznega propada. Božja beseda nam pravi v Pregovorih 23:4, 5: »Ne trudi se, da bi obogatel: te razumnosti svoje se odvadi! Ali naj bi oči upiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.«
24. Kateri primer pokaže, da je nespametno zaupati zemeljskim zakladom?
24 Kako resnične so vendar te besede, če pomislimo na današnje gospodarske krize! »V Nemčiji je bilo leta 1923 potrebnih 1 200 400 000 000 papirnatih mark za nakup tistega, kar je dve leti prej stalo samo 35 mark, in na Madžarskem je leta 1946 stalo 1,4 kvintilijonov pengojev, kar je leta 1938 stalo samo en pengo (en kvintilijon odgovarja 1 000 000 000 000 000 000 000 000 000 000).« (Money and Economic Activity, Houghton Mifflin.) V Urugvaju, Južna Amerika, so se življenjski stroški povečali v zadnjih letih za približno 50 odstotkov in v sosednjem Čilu za 375 odstotkov. Zakladi, ki si jih nabiramo na nebu, niso izpostavljeni takšni spremembi vrednosti. Ne izgubljajo vrednosti tako dolgo, dokler niso končno povsem brez nje. (Luk. 12:33)
25., 26. a) Kako naj postopamo glede na čas, v katerem živimo? b) Kakšna bodočnost je pred tistimi, ki kopičijo »zaklade na nebu«?
25 Zato bomo storili prav, če sledimo nasvetu Gospoda Jezusa Kristusa in se ne spuščamo v boj za denar in bogastvo, temveč se damo povsem na razpolago najnujnejšemu delu vseh časov, ki je v oznanjevanju dobre vesti o Božjem kraljestvu in pridobivanju učencev iz vseh narodov. (Mat. 28:19, 20; Dej. 1:8) Mislimo na to, da nas zemeljsko bogastvo v »veliki stiski«, ki je pred nami, nikoli ne bo moglo ohraniti pri življenju. Tako bo, kakor beremo v Preg. 11:4: »Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.«
26 Zato bodimo trdno odločeni zaupati Bogu in njegovemu Kraljestvu in postaviti njegove interese v našem življenju na prvo mesto. Tedaj bomo že danes uživali nepopisne in neštevilne blagoslove v materialnem kakor tudi duhovnem pogledu, a po Harmagedonu bomo lahko večno živeli v novem Božjem sestavu stvari. To je nekaj, česar se ne da kupiti za ves denar sveta. Ali želiš tudi ti to doživeti? Potem misli na to, da bodo samo tisti nagrajeni z večnim življenjem, mirom in srečo v Božji pravični novi ureditvi pod Kristusovim Kraljestvom, ki sedaj prenehajo zbirati zaklade na Zemlji. (Iza. 9:7; 1. Tim. 6:17—19)
[Slika na strani 71]
Ko so prvi kristjani pred uničenjem Jeruzalema (70. n.š.) zbežali iz mesta, so morali zapustiti vse, kar so imeli.