Kako lahko ti najdeš pravo varnost?
»In razveseljuj se v Jehovi, in on ti dá, česar želi srce tvoje« — Psalm 37:4.
1. Kje bo najti resnično varnost v popolnem pomenu besede?
V BOŽJI novi ureditvi bomo povsod varni. Na vsej Zemlji se bodo izpolnile preroške besede Mihe 4:4, kajti miroljubni ljudje bodo »sedeli vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil«. Da, »krotki bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru« (Ps. 37:11). Že danes so Jehovini oboževalci deležni določene varnosti, posebno v duhovnem pogledu. Popolna varnost v vseh življenjskih področjih pa bo mogoča šele v novi Božji ureditvi. Kako čudovito bo, ko bo Jehova po svojem nebeškem kraljestvu skrbel za trajno varnost in za obilje materialnih stvari, da bo življenje dan za dnem »veselje«!
2., 3. Kakšne blagoslove bo prinesla kraljevska vladavina? (Iza. 32:1, 2).
2 Takrat tudi ne bo več brezdomcev, ki bi morali bežati iz področij, nad katerimi gospodujejo krute diktatorske vlade. Prav tako ne bo več bojazni, da bi strahotne vojne odtrgale otroke od njihovih staršev, ker »narod (več) ne dvigne meča zoper narod in več se ne bodo učili vojske« (Miha 4:3). Povsod bo vladal mir, ker bo vse človeštvo blagoslovljeno od velikega Osvoboditelja, o katerem piše: »On oskrbi pravico ubožcem ljudstva, pomoč sinom siromakov, stiskalca pa zdrobi. ... Pravični bo v cvetu ob času njegovem, in mira bo obilost ... do mej Zemlje« — Ps. 72:4—8.
3 Tudi siromaštvo, lakota in stiska ne bodo več kalile varnosti. Božja beseda obljublja: »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá« (Ps. 72:16). Da, »drevje na polju bo rodilo sad svoj in zemlja bo dajala prirastke svoje« (Ezek. 34:27). Prepričani smo lahko, da se bo to zgodilo, kajti ko je bil Jezus Kristus, postavljeni Kralj Božjega Kraljestva, na Zemlji, je dokazal, da je sposoben preskrbeti dovolj hrane za velike množice — Marko 8:19, 20.
JO PRIČAKUJEŠ S PRAVE STRANI?
4., 5. a) Kaj je danes na kocki? (Primerjaj 5. Mojzesova 30:15, 16). b) Samo kako lahko dobimo večno življenje?
4 Kako naj glede na to, kar nam obljublja nova Božja ureditev, gledamo na stvari, od katerih pričakuje svet danes varnost: stanovanje, bančni račun, delovno mesto ali materialno udobje? Če je Jehova ustvaril ljudi tako, da se lahko veselijo materialnih dobrin, mar je tedaj napačno imeti take stvari? Ne, ne moremo reči, da bi bile te reči same po sebi napačne. Jehova nas je v duhovnem, čustvenem in telesnem pogledu ustvaril tako, da se lahko veselimo dobrih reči. In po njegovi obljubi v novi ureditvi ne bo manjkalo najboljših materialnih stvari. Toda na tej točki človeške zgodovine ne gre za vprašanje, če smo bili ustvarjeni za uživanje materialnih dobrin. Danes je na kocki celo naše življenje.
5 Izpolnitev biblijskih prerokb kaže, da smo že zelo globoko v »zadnjih dneh« sedanjega hudobnega sestava stvari (2. Tim. 3:1—5). Kmalu bo Bog izvršil na njem svojo sodno odločitev. To bo prineslo svetu stisko, kakršne še nikoli ni bilo (Dan. 12:1). Božja beseda pa govori o »veliki množici«, »ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«, ki bo »prišla iz stiske velike« (Raz. 7:9, 14). Ti ljudje ne bodo preživeli zaradi kakršnihkoli materialnih prednosti, ampak zato, ker uživajo Božjo milost in zaščito. Jezus je rekel: »Čeprav ima nekdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega« (Luk. 12:15). Večno življenje v novi Božji ureditvi lahko dobimo samo tedaj, če spoznamo Jehovo in uživamo njegovo milost (Jan. 17:3).
6. Ali bo nudil varnost katerikoli del sedanjega hudobnega sveta? (Ps. 146:3).
6 Ko se bo nad sedanjimi človeškimi ureditvami razplamtela Božja jeza, ne bo to, kar ponuja ta svet kot varnost, pomenilo prav nič. Vsi politični, religiozni, vojaški in gospodarski sistemi, ki danes vladajo človeštvu, bodo uničeni. Zato prav gotovo ne bodo nudili nobene varnosti (Raz. 6:16, 17). Kar izgleda torej danes še močno in lahko nudi varnost, bo razpadlo, ko udarijo Božje uničevalne sile. V starih časih so mnogi videli varnost v močnih konjih, ki so jim pomenili možnost za beg v času nemirov. Toda Božja beseda pravi: »Vara se, kdor se upa s konjem rešiti, velika moč njegova ga na varno ne odnese« (Ps. 33:17). Podobno tudi danes ne bodo poskrbeli za varnost ali za možnost pobega niti močni sestavi, ki so jih ustanovili ljudje, niti materialne prednosti. »Jehovina je rešitev«; ni je pričakovati od nikakega človeškega sestava ali dela. »Stolp močan je ime Jehovino: tja priteče pravični in je na varnem« — Ps. 3:8; Preg. 18:10.
7., 8. Kako bi potniki ladje, ki se potaplja, gledali na materialne reči?
7 Položaj ljudi danes bi lahko primerjali s položajem potnikov na ladji. Nobenega ugovora ni proti materialnim prednostim, ki jih normalno nudi ladja: hrana na njej je lahko okusna in dišeča, kabine tople in udobne, druge usluge in dobrine prijetne. Kaj pa, če naleti ladja na neko oviro in se začne potapljati? Pomislimo na primer na brodolom znamenitega »Titanika« leta 1912. »Strokovnjaki so imeli parnik za nepotopljiv«, piše v neki enciklopediji. Toda kakšno varnost je nudil »Titanik« z vsemi svojimi materialnimi prednostmi, ko je udaril ob ledeno goro in se potopil? Prav nobene. Potopil se je in približno 1500 ljudi je pri tem umrlo.
8 Na kaj bi ti, če bi bil takrat na »Titaniku«, v prvi vrsti pomislil, ko se je začel potapljati? Materialne prednosti, ki jih je pred tem nudila ladja, bi imel v tem trenutku prav gotovo za povsem nevažne, čeprav jih ne bi obsojal. Najvažnejše bi bilo v tej novi situaciji to, da si ohraniš življenje. Nekoga, ki bi še malo pred utopitvijo trošil vso svojo energijo za to, da bi dobil boljše prenočišče, boljšo hrano ali druge materialne prednosti, bi gotovo imel za nespametnega, celo za duševno neuravnovešenega.
9., 10. Kakšno stališče naj imamo do materialnih reči glede na čas, v katerem živimo? (Fil. 3:7, 8).
9 Kmalu bo sodobni sestav stvari potonil. Zato ne nudi nobene prave varnosti, ker za njim ne bo ostalo ničesar. Božje nebeško Kraljestvo bo »vsa ona (danes obstoječa) kraljestva zdrobilo in uničilo«; samo Božja nebeška vlada »bo stala na veke« (Dan. 2:44). Ker je Jezus za čas Božje sodbe napovedal »veliko stisko«, »kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo«, bo ta zahtevala brez dvoma velike izgube človeških življenj in materialnih dobrin (Mat. 24:21).
10 Sedaj, v letu 1977 se nahajamo v triinšestdesetem letu »časa konca«, računano od jeseni kritičnega leta 1914. Izpolnitev biblijskih prerokb z današnjimi dogodki daje spoznati, da bo sedanjemu hudobnemu sestavu stvari kmalu zadan smrtni udarec. Kakšno je torej naše stališče? To je povsem odvisno od tega, kaj smo si postavili za cilj. Če je naš cilj večno življenje v novi Božji ureditvi, tedaj bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi našli Jehovo, spoznali njegovo voljo in jo po svojih najboljših možnostih izvrševali. Naše glavno zanimanje niso materialne stvari tega sveta, temveč smo zadovoljni, »če imamo hrane in odeje« — 1. Tim. 6:8.
11. a) Ali so bogati ljudje edini, ki so lahko materialistični? b) Zakaj bi ravnali kratkovidno, če bi postale materialne stvari sedaj naša glavna skrb?
11 Jezus je dobro vedel, kako minljivi in negotovi so zakladi sedanjega sestava stvari, ko je svaril: »Prenehajte si nabirati zaklade na Zemlji« (Mat. 6:19, NS). Ta nasvet tudi ni veljal samo bogatim ljudem, ker se lahko tudi siromašnejši ljudje trudijo, da bi si pridobili in nakopičili materialno bogastvo. Ljudje, bodisi bogati ali revni, pokažejo svoje prave nagibe s tem, kaj so si postavili za življenjski cilj. »Kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje« (Mat. 6:21). Če hoče imeti nekdo, ne glede na posledice, vedno več — na primer večje stanovanje, več denarja v banki ali boljši položaj, se s tem izda, da resnično teži po posvetnih stvareh. S svojim ravnanjem dokazuje, da so njegove misli predvsem pri prednostih sedanjega sestava stvari. Takšno postopanje pa je kratkovidno, »zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temveč je iz sveta. In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj« — 1. Jan. 2:16, 17.
UČITI SE IZ PRETEKLOSTI
12. Kaj je bilo v ravnanju Noetovih sodobnikov napačno?
12 Lahko si predstavljamo, kako zelo so Noeta in njegove domače v dneh pred potopom hudobni ljudje zasmehovali, ker so toliko časa porabili za to, da so vršili Jehovino voljo. Seveda so morali tudi delati, da so zadovoljili svojim dnevnim potrebam in vzdrževali svoje prebivališče, toda niso se ukvarjali samo s tem. Ostali ljudje so delali tako; »žrli in pili so, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko« (Mat. 24:38). Mar je kaj narobe, če ljudje jedo, pijejo ali se ženijo, dokler s tem ne pretiravajo? Ne, ker je Jehova sam uredil te stvari tako, ko je ustvaril prvega moškega in žensko. Napačno je bilo samo to, da so ljudje v času sodbe, ko je bilo njihovo življenje na kocki, nespametno naredili te stvari za središče svojega življenja in Božji volji niso posvetili nobene pozornosti.
13. Ali je ljudem tistega časa materialna lastnina, ki so jo imeli, nudila varnost? Je Noetu njegova lastnina nudila varnost?
13 Jezus je rekel o tistih ljudeh: »In niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala« (Mat. 24:39). Verjetno so menili, da je Noe čudak, ker se je odrekel materialnim prednostim, zato, da se je lahko osredotočil na gradnjo barke in na oznanjevanje. Kakšno korist pa so imeli od svojih teženj za materialnimi stvarmi in od svojih uživanj? Trajne koristi že ne. Niso izgubili samo svoje posesti, temveč tudi življenje, ker je tisti svet uničila voda (2. Pet. 2:5). Kakšno korist so končno imeli Noe, njegovi sinovi in njihove žene od svojega doma in preostalega premoženja? Te stvari jim tudi niso nudile nobene varnosti. Samo v barki so lahko našli varnost. Ko je zato prišel za Noeta in njegovo družino čas, da zapustijo svoj dom, niso oklevali. Niso verjeli, da bi jim materialne reči nudile varnost in tako jim jih ni bilo težko zapustiti — 1. Mojz. 6:22.
14. Kaj vse so izgubili prebivalci Sodome in Gomore, zakaj pa je bilo z Lotom in njegovima hčerama drugače? (Luk. 9:62).
14 Stoletja pozneje je Jehova uničil mesti Sodomo in Gomoro zaradi njunih hudobnih del. Kaj je ostalo od hiš in premoženja prebivalcev obeh mest? Nič! Ko so Lot in njegova družina zapustili mesto, so lahko vzeli s seboj le malo. Njihova hiša, njihova stanovanjska oprema in večina, kar so sicer še imeli, je bilo prav tako uničeno. Toda Lot in njegovi dve hčeri so spoznali, da je bilo njihovo življenje mnogo važnejše. Vedeli so, za kaj gre. Njihova vera in njihova poslušnost do Jehovinih navodil sta jim rešili življenje. Ostalim prebivalcem mest in njihovi posesti pa ni bilo prizaneseno. Jezus je o Lotovih dneh rekel: »Jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so; ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.« Koga tudi? Na žalost tudi Lotovo ženo. Na begu se je, v nasprotju z navodili, obrnila in pogledala proti stvarem, ki so ostale za njimi, in izgubila je življenje — 1. Mojz. 19:26; Luk. 17:28, 29.
15. Zakaj je Jezus naš čas primerjal z Noetovimi in Lotovimi dnevi?
15 Jezus je rekel, da bo v času pred »veliko stisko« tako, kakor je bilo v Noetovih in Lotovih dneh. Večina ljudi se ne bo zanimala za Boga in njegovo voljo. Zato bodo izgubili življenje. Kaj pa ima človek od svoje materialne posesti, če je mrtev? Nič! Tistim, ki bi radi živeli in bodo iskali varnosti pri Bogu, se ne bo tako zgodilo. Varujejo se tega, da bi postali žrtve materializma. Da, pripravljeni so zapustiti kakršnekoli materialne dobrine tisti »dan, ko se razodene Sin človekov«, ker je Jezus rekel: »Tisti dan, kdor bo na strehi, a orodje njegovo v hiši, naj ne stopa doli, da ga vzame; in kdor bo na polju, naj se tudi ne ozira na to, kar je zadaj. Spominjajte se žene Lotove!« — Luk. 17:30—32.
16. Ali so kristjani imeli izgubo pri uničenju Jeruzalema leta 70 n. št.?
16 Kakšen obseg pa bo imelo uničenje materialnih stvari v prihajajoči »veliki stiski«? Odgovor na to vprašanje leži v prihodnosti. V gori omenjenih primerih iz biblijske zgodovine je bila materialna izguba — tudi pri Božjih služabnikih — zelo velika. Tako je bilo tudi leta 70 n. št., ko so rimske čete uničile Jeruzalem. Kristjani so morali že prej zapustiti svoje hiše in verjetno so vzeli s seboj le malo stvari, namreč takšne, ki so jih lahko nosili (Luk. 21:20, 21). Kaj se je zgodilo s tistimi, ki niso bežali? Niso izgubili samo hiš in ostalega premoženja, temveč verjetno tudi življenje. Kristjani, ki so bežali iz mesta, so sicer prav tako izgubili svoje domove in večji del premoženja, toda ostali so živi in ohranili so svojo svobodo. Tako lahko nastanejo tudi v prihajajoči stiski velike materialne izgube. Kako boš gledal na takšne osebne izgube?
17. Zakaj bi bila usodna zmota, če bi pričakovali varnost od napačne strani? (Zefanija 1:18).
17 Premisli torej: čemu resnično zaupaš? »zlatu« ali Bogu? Na kaj so usmerjene tvoje misli in srce? Na stvari sedanjega sestava stvari ali na novo Božjo ureditev? Ali pokaže tvoje postopanje in način življenja, kje upaš, da boš našel varnost? Kako usodna zmota bi bila, če bi ob tej pozni uri pričakoval varnost iz napačne strani! V Jobu 31:24—28 je rečeno: »Ako sem postavil zlato za nado svojo in čistemu zlatu rekel: Upanje moje! ako sem se veselil, da mi je bilo imetja veliko ter da je moja roka mnogo pridobila ... tudi to bi bila pregreha, kazni vredna pred sodniki, ker bi bil zatajil Boga mogočnega, ki je gori!«
18. Kakšna čudovita naloga je pred tistimi, ki pričakujejo varnost s prave strani?
18 Glede na bližajoči se propad človeških ureditev in velikanskih materialnih izgub, ki bodo zaradi tega verjetno nastale, bi bilo gotovo kratkovidno, če se ne bi duhovno na to pripravljali. Če ljubiš življenje in bi rad ostal živ, svojega srca ne smeš prikleniti na materialne stvari. »Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.« »Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcveto pravični« (Preg. 11:4, 28). Takšni »pravični« bodo vstopili v novo Božjo ureditev in deležni bodo čudovite naloge — spremeniti vso Zemljo v raj, v ljubko prebivališče, v katerem bodo večno živeli. Ker so od prave strani pričakovali varnost, bodo »varno prebivali in nihče jih ne bo plašil« — Ezek. 34:28.
[Slika na strani 264]
Ali bi si želel več udobja, če bi bil na ladji, ki se potaplja?