Z zanesljivostjo gledati v bodočnost
»Ako le začetek zaupanja trdno ohranimo do konca.« — Heb. 3:14.
1. Ali imajo glede bodočnosti vsi enako stališče? Pojasni.
VEČINA ljudi bo vsak poizkus postaviti kot upanje za bodočnost »pravično novo ureditev« enostavno zavrnila kot fantazijo in rekla: »Česa takega nikoli ne bo.« Ker nimajo nobenega upanja glede prihodnosti, ni nič presenetljivega, da se zanimajo samo zase in živijo le za danes. Krščanske Jehovine priče pa nasprotno nimajo tako malodušnega upanja za bodočnost. Polne so zaupanja in polne pričakovanja gledajo naproti bodočnosti, ko človeštva ne bodo vodili sebični narodi ali lakomni bloki velesil, temveč živi Bog, Jehova. Kljub temu lahko neka Jehovina priča izgubi svojo vizijo bodočnosti. Zakaj?
2. Kaj bi lahko ogrožalo naše zanesljivo upanje za bodočnost in kako nas apostol Pavel opozarja v tem pogledu?
2 Nevarnost leži v tem, da se pustimo preveč zaplesti v sodobni sestav stvari. Morda si že kdaj slišal, kako je kdo opravičil takšen zaplet z besedami: »Končno moramo praktično postopati.« Ali si nagnjen k temu, da bi takim besedam pritrdil? Kaj se lahko zgodi, če se nekdo pusti preveč zaplesti v ta svet? Morda si posledice že sam opazoval. Lahko se zgodi, da vsi člani neke družine, — starši in otroci — sledijo lastnim interesom tako zelo, da zanje vizija bodočnosti ni več realna. Samo to, kar so dobili s svojim tako imenovanim »praktičnim postopanjem«, je v njihovih očeh realnost. Ne da bi se tega zavedali, so dopustili, da je postalo njihovo srce neverno in si želi slabe stvari. Ali ni to malo pretrdo rečeno? Apostol Pavel je to takole povedal: »Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega.« (Heb. 3:12) Ali si opazil, kako obširna je Pavlova izjava? Rekel je, da se lahko to zgodi kateremukoli izmed nas, da, celo tistim, ki Bogu že dolga leta zvesto služijo. Da se ne bi to zgodilo nam, še enkrat preglejmo, kakšna bodočnost je pred mami. To nam bo pomagalo utrditi v srcu prepričanje, da bo resnično nastopilo, kar je Jehova obljubil. Če tako krepimo naše upanje, bomo »začetek zaupanja trdno ohranili do konca«. — Heb. 3:14.
ZAKAJ POTREBUJEMO GLEDE PRIHODNOSTI ZAUPANJE
3. Kako opisuje Biblija prihajajoči poraz sveta in kateri bahavi izjavi sledi?
3 Kaj mam odkriva Biblija, ta nezmotljivi vodič, glede bližnje prihodnosti? Opisuje, kako se bodo narodi, vodeni od demonov, borili proti Bogu. Tako piše: »Ki (od demonov navdihnjene izjave) izhajajo na kralje vesoljnega sveta, da jih zbero na vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«, na kraj, imenovan »Harmagedon«. (Raz. 16:14, 16) Tako temeljita je prevara, da narodi — namesto da bi se zaradi prihajajočega uničenja bali — samozavestno oznanjajo varno prihodnost in bodo vzkliknili: »Mir in varnost!« Toda komaj bodo izrekli to bahavo izjavo, »jih mahoma doleti poguba, kakor porodne bolečine nosečo; in ušli ne bodo«. (1. Tes. 5:3) Ali je do takrat še daleč? Ne, v kolikor imajo sedanji napori narodov za mir kakšen pomen. Toda pred nami so še mnogi vznemirjajoči dogodki. Kateri?
4. a) Kaj bo začetek »velike stiske«? b) Kateri napad bo navedel Jehovo, da reši svoje ljudstvo?
4 Presenetljivo hitro se bo zveri podoben politični element obrnil proti »Babilonu Velikem«, svetovnem kraljestvu krive religije. Končno bo vladarjem dovolj njegovega odvratnega postopanja, tako da ga ne bodo pred njihovo jezo zavarovale niti njegove nečiste službe. Kako malo cenijo ti vladarji navidezni ugled Babilona Velikega, lahko vidimo po jezi, s katero ga bodo razgalili, pokončali in sežgali. (Raz. 17:5, 16; 18:8, 21) To je začetek »velike stiske«, ki pride nad vidni zemeljski sestav stvari, nad katerim Vlada satan. Jehovini oboževalci bodo takrat v navidez nezaščitenem položaju, ker »stanujejo brez zidov in nimajo zapahov, ne vrat«. (Ezek. 38:11) Toda Jehovi bodo rekli: »Ti si moje pribežališče in moja trdnjava.« (Ps. 91:2) Ta priložnost bo za satana — »Goga iz dežele Magog« — preveč ugodna, da bi jo preziral. Z veliko trumo, »kakor oblak, da pokrije deželo«, bo napadel navidez nemočne Božje služabnike. (Ezek. 38:2, 16) Ta strahopetni, neizzvani napad bo zbudil Jehovino pravično jezo in dvignil se bo, da bo prišel na pomoč svojim služabnikom z najmočnejšim orožjem, ki je bilo kdajkoli skovano: nastopil bo proti vidnim sovražnim trumam s kugo, poplavljajočim nalivom, kamnito točo, ognjem in žveplom. (Ezek. 38:18, 21, 22) Ker sovražne bojne sile zanikajo obstoj kakršnegakoli Boga, bodo lakomno napadle Jehovino ljudstvo. Prepozno bodo spoznale, da se borijo proti živemu Bogu!
5. Kako velika bo Jehovina zmaga nad nasprotniki?
5 Kako velika bo ta zmaga? Ali bo sovražnik samo zdesetkan? Mnogo huje! Niti desetina tistih, ki sovražijo Božje služabnike, ne bo ostala. To bo popolna zmaga. Jehova bo svoje zveste oboževalce v zadnjem delu »velike stiske« ohranil žive in stali bodo na Zemlji, ki bo očiščena vseh nasprotnikov. Niti enkrat samkrat jim ne bo treba dvigniti roke v svojo obrambo. Zato bo skrbel Jehova po mesijanskem Kraljestvu in s četami angelov pod poveljstvom njegovega Sina. — Raz. 19:11—15, 19—21.
6. Kaj bo končno storjeno proti satanu in njegovim demonom in kakšne razmere bodo značilne za vladavino mesijanskega Kraljestva?
6 Po bitki Harmagedona bo treba storiti še nekaj, in to se bo zgodilo s presenetljivo naglico. Satan, hudič in trume njegovih nevidnih demonskih čet bodo vrženi v brezno, ki bo zatem tisoč let zaklenjeno in zapečateno. (Raz. 20:1—3) Sedaj prične mesijansko Kraljestvo pod Kristusom svojo neprekinjeno vladavino nad preživelimi v tem velikem opustošenju in v od Boga določenem času se jim bo pridružila velika množica obujenih, da bo Zemlja napolnjena. Oslavljeni Jezus Kristus bo uporabil isto moč za ozdravljanje, ki jo je uporabljal v svojem zemeljskem življenju, da bo zdravil bolne in obudil mrtve in bo poslušne ljudi v svoji tisočletni pravični vladavini pripeljal do popolnosti.
7. Zakaj ni treba, da smo zaskrbljeni, če ne poznamo vseh posameznosti o bodočnosti, in kakšno prednost imamo?
7 Kako navdušujoče je to poročilo o prihodnosti! Res je, da ne poznamo vseh posameznosti, toda to tudi ni potrebno. Kar vemo, povsem zadostuje, da lahko sledimo naglemu razvoju dogodkov, ki se pričenja sedaj kazati povsod. Lahko da kdo izmed nas razmišlja, če bo skupaj z Babilonom Velikim izginilo celotno duhovništvo in če bodo vsi deli tega velikega religioznega sestava na vsej Zemlji istočasno propadli. O tem si ni treba delati skrbi, ker nam tega ni potrebno vedeti, da bi lahko ohranili našo vero v veličastne Božje obljube. Namesto tega naj bi mislili na to, kakšno prednost imamo vendar v primerjavi s svetom, ki nima niti najmanjšega pojma, kaj bo prinesel jutrišnji dan, kaj šele, da bi imel kakšno predstavo o naslednjih tisoč letih! Kako hvaležni smo lahko, da imamo, če zanesljivo upamo v Jehovo, vse razloge, da radostno gledamo prihajajočim dogodkom naproti! Jehova sam je rekel: »Blagoslovljen mož, ki se zanaša na Jehovo in čigar upanje je Jehova.« (Jer. 17:7) Poleg tega obstaja še en veličasten razlog, zakaj smo lahko sedaj polni upanja.
ZAUPLJIVI ZARADI JEHOVINE ZAŠČITE
8., 9. a) Kateri nadaljnji tehtni razlog imamo, da smo glede bodočnosti zaupljivi? b) Zakaj vemo, da se bo vse odvijalo tako, kakor je obljubil Jehova?
8 Iz tega, kar smo doslej pregledovali, naj bi se videlo, da je pomemben razlog za naše upanje spoznanje, da stoji Jehova zvestim kristjanom ob strani. Za razliko od malodušnih oglednikov, ki so prinesli slabo poročilo o deželi, ki jo je Jehova obljubil Izraelcem, sta bila Jozua in Kaleb polna upanja, da jim bo Jehova dal zmago. Rekla sta: »Ne bojte se ljudstva tiste dežele, kajti pojemo jih kakor kruh. Njih zaslomba se je od njih umaknila, a z nami je Jehova, ne bojte se jih.« (4. Mojz. 14:9) Kristjani naj imajo danes enako zaupanje, ker piše: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam?« (Rim. 8:31) Da, biblijski pisec Pavel je bil tako prepričan o trdnosti vezi ljubezni, ki povezuje Jehovo Boga in njegove zveste oboževalce, da je pojasnil, da jih ničesar in nihče ne more ločiti od Božje ljubezni. (Rim. 8:35—39) Kako izreden razlog za trdno zaupanje.
9 Božji služabniki imajo zato dovolj razlogov, da se veselijo prihodnosti, svetle in vabljive prihodnosti. Nobenega vzroka nimajo za mišljenje, da se bodo stvari razvijale drugače, kakor je Jehova obljubil v svoji besedi. On ni podoben ljudem, ki svoje besede ne držijo, temveč se je do svojih prijateljev izkazal vedno lojalnega. Pavel je to veroval in njegovo zaupanje v Jehovo in njegova zaupljivost glede obljubljene bodočnosti nista bila zaman. Če bi danes živel na Zemlji, bi poln pričakovanja gledal izpolnitvi Božjih obljub naproti ... To delajmo tudi mi.
10. a) Ali podpira Psalm 91 zamisel, da bo v »veliki stiski« vsak posameznik zaščiten?
10 Ali naj sedaj pričakujemo, da bo Jehova, ki nam stoji ob strani, posegel s čudežem in bo vsakega posameznika od nas osebno varoval v »veliki stiski« pred smrtjo ali škodo? Nekateri so zmotno navajali Psalm 91:7—12 in Pregovore 3:25, 26, da bi podprli to gledišče. V tem Psalmu je rečeno: »Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa.« Da ne bi iz tega stavka prebrali več, kakor je napisano, se moramo vprašati, če se je Mojzes tukaj skliceval na »veliko stisko« in če vsakemu posameznem Božjemu služabniku za ta čas zagotavlja zaščito. To le težko verjamemo, če pomislimo, da je Pavel stoletja pozneje pokazal, da so morali do njegovega časa zvesti Jehovini oboževalci prenašati zasmehovanje, udarce, zapore, stiske in mnoga različna preganjanja, da, mnogi so bili usmrčeni. Lahko smo pa prepričani, da bo Jehova svoje služabnike v »veliki stiski« kot skupino obvaroval pred tem, da bi jih njihovi sovražniki iztrebili, in da jim med izvršitvijo svoje sodne kazni ne bo ničesar storil. — Heb. 11:36 do 38.
11. a) Ali dokazujejo Preg. 3:25, 26, da ne bo niti eden zvesti oboževalec Boga odpeljan ali zaprt? b) Katere primere imamo za to?
11 Ali nam daje Salomon, pisec prej omenjenega Pregovora, osnovo za mišljenje, da nas bo Bog obvaroval vsake fizične škode? Rekel je: »Ne boj se naglega strahu, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja. Zakaj Jehova bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.« Mar ne izgleda to kot dokaz, da Jehova Bog ne bo dopustil, da bi bili njegovi zvesti oboževalci v »veliki stiski« odpeljani ali aretirani? Ne smemo pozabiti, da Salomon ob pisanju teh besed ni mislil na nas danes, temveč je v glavnem pisal za tiste, so živeli pod njegovo vladavino. (Preg. 1:1—4; 3:25, 26) Če gledamo tako, razumemo njegove besede kot nasvet Izraelcem, ki naj bi jim pomagal živeti pošteno življenje in jim koristil v vsakdanjem življenju. Na ta način naj bi bili obvarovani pred »ujetjem«. Kakšnim ujetjem? Na primer pred zapeljevanjem prostitutke, ki hodi gor in dol po cesti in išče žrtev. (Preg. 5:3—14) Njegove besede so tudi za nas izreden nasvet, vendar niso nobeno jamstvo za to, da nas ne bodo zaprli, saj tudi zvesti Jeremija v »času konca« Jeruzalema pred tem ni bil obvarovan. (Jer. 37:15, 21) Ravno tako ne moremo pričakovati, da v »veliki stiski« niti eden, ki se zvesto drži svoje krščanske čistoče, ne bo izgubil življenja. (Dej. 12:1, 2) Kljub temu stojimo pod Božjo zaščito. Kako?
12. a) Zakaj vemo, da bomo kot razred zaščiteni? b) Ali bo Jehova pozabil tiste, ki kljub svoji zvestobi izgubijo življenje? Kakšno pripravo je namenil za takšne?
12 Imamo dokaze za to, da nas Bog sedaj varuje kot skupino. Če ne bi bilo tako, bi nas satan že davno iztrebil. Vendar posamezniki lahko v »veliki stiski« umrejo zaradi starosti ali bolezni ali — kakor naši bratje v Malaviju — zaradi preganjanja. Ali lahko glede na takšne možnosti še vedno z zaupanjem gledamo v prihodnost? Prav gotovo! Jezus je pojasnil, da bodo mrtvi slišali njegov glas in bodo vstali. (Jan. 5:25—29) S tem bo razveljavljeno delovanje smrti. Biblija nam ne zagotavlja, da bo satan v prihajajoči »veliki stiski« prenehal preizkušati vsakega posameznega od nas. Ali pa ni tolažilno vedeti, da nas Jehova Bog ne bo pozabil, če bi zaradi naše zveste službe izgubili življenje?
13. a) Ali bo v uničenju Babilona Velikega uničeno tudi Božje ljudstvo? b) K čemu bodo Božji služabniki s tem navedeni?
13 Bog nas bo kot skupino varoval med uničenjem Babilona Velikega in med bitko Harmagedona vse v novo ureditev. Kolikšna potrditev naše vere v izpolnitev Jehovinih obljub bo to, ko bo Babilon Veliki ležal brez zavesti in mu bo odvzeta sposobnost obvladanja svetovnih razmer! Nič čudnega, da se Božje služabnike spodbuja, naj se veselijo njegovega uničenja: »Veselite se njega, nebesa in svetniki in apostoli in preroki, ker je Bog sodil sodbo vašo nad njim.« (Raz. 18:20) Vsi ti imajo lahko trdno zaupanje, da jih bo Bog varoval, ko bo uničeval hudobne, in da bodo prišli v njegovo novo ureditev. — Mat. 25:46.
PRIPRAVITI SE ŽE SEDAJ NA ŽIVLJENJE V NOVEM SVETU
14. Kaj se lahko zgodi tistim, ki sedaj ne storijo potrebnih sprememb, da bi se prilagodili Božjim merilom?
14 Da bi z zaupanje gledali v bodočnost, moramo naše življenje in mišljenje že sedaj prilagoditi merilom, ki jih razodeva Jehova Bog po svoji besedi in svoji organizaciji. Recimo, da je težko opustiti ukoreninjene slabe navade in gledišča, toda ne smemo se izgovarjati in reči: »No, da, spremenil se bom, ko pride nova ureditev. Tedaj mi bo to mnogo lažje.« Takšno namensko preziranje Božjega namena, bi bilo lahko v njegovih očeh grešno in vodilo bi lahko do izgube pravice vstopa v njegovo novo ureditev. — Jak. 4:17.
15. Ali moramo v svojem spoznanju o določenih naukih in prerokbah narediti kakšne spremembe? Kdo nam pomaga spremeniti naše mišljenje in postopanje?
15 Takšne spremembe se ne omejujejo brezpogojno na to, da pridobimo spoznanje o naukih in prerokbah, ki jih razlaga »zvesti hlapec«. Potrebna je lahko sprememba stališča srca. Tako moramo na primer odstraniti predsodke ali gledišča, ki nas ovirajo pri tem, da bi vse ljudi, neglede na njihovo raso ali družbeni položaj, ljubili iz vsega srca. (Dej. 10:34) Morda imamo na sebi še vedno kak madež starega sveta, ki je v Božjih očeh odbijajoč in ki ga moramo odstraniti. V svoji brezmejni ljubezni nam je dal Bog sposobne nadzornike v skupščinah, ki nam pomagajo narediti te potrebne spremembe. Pavel nas spodbuja, naj bomo pripravljeni sprejeti njihovo pomoč: »Prosimo pa vas, bratje, pripoznajte nje, ki se trudijo med vami in so vam predpostavljeni v Gospodu in vas svare, in jih visoko čislajte v ljubezni zavoljo njih dela.« (1. Tes. 5:12, 13) Če njihovo obzirno pomoč s pripravljenostjo sprejmemo, jim bomo olajšali njihovo delo in tudi nam samim bo lažje delati spremembe v našem življenju in se pripraviti na Božje priprave za življenje v novi ureditvi. Tudi to nas navaja, da gledamo bodočnosti naproti polni pričakovanja, ker spoznavamo, kako veličastno ravna Jehova s svojim ljudstvom.
16. Kakšno stališče naj imamo do službenih dodelitev, če upoštevamo Jezusov in Izaijin primer?
16 Nobenega dvoma ni, da bo v novem svetu dovolj dela vsake vrste. Ali bomo pripravljeni služiti, delati, vseeno, kakšno delo nam bo naloženo? V preteklosti so Božji služabniki pokazali takšno pripravljenost, neglede na to, če jim je bila naložena velika ali le majhna odgovornost. Izaija je bil hitro pripravljen prevzeti težavno delo preroka, saj je rekel: »Glej, jaz! Pošlji me!« (Iza. 6:8) Celo Jezus, ki so ga njegovi učenci imenovali »Gospod«, je bil pripravljen služiti kakor hlapec, ko jim je umil noge. (Jan. 13:3—17) S tem nam je dal resnično dober zgled.
17. Kakšno lastnost bomo morali imeti, če nam bo dodeljeno neko delo, ki nam ne odgovarja? Katere druge spremembe moramo še narediti?
17 Lahko se zgodi, da si dela, ki nam je dodeljeno, nismo sami izbrali. Vsaj v začetku nam morda ne ugaja trdo delo, ki je potrebno, da se Zemljo spremeni v raj. Od nas se bo zahtevala tudi nesebičnost, ker precejšen del opravil ne bo služilo neposredno nam v korist, temveč bo namenjeno pripravam za mnoge obujene in njihovo oskrbo, od katerih večina ne bo imela nobenega spoznanja o Jehovi Bogu. Ali si lahko zamisliš, koliko dela bo povezanega že s tem, da posredujemo razumu in srcu teh ljudi pravilno stališče do nove ureditve? Kdor je nagnjen k lenobi, se mu bo slabo godilo, ker v Pregovorih je zapisano opozorilo: »Lenega ubija želja njegova, ker se roke njegove branijo dela.« (Preg. 21:25) Zato je morda potrebno, da že sedaj spremenimo mišljenje, da si pridobimo pravilno stališče do dela, ki nam ga daje Jehova sedaj in v bodočnosti. Če to storimo, bomo lahko v bodočnost gledali z veseljem.
18., 19. a) Kakšna možnost obstaja glede kraja, kjer bomo živeli na rajski Zemlji? b) Kakšno stališče naj imamo do področja, ki nam bo v novem svetu dodeljeno, in zakaj ne bomo prepuščeni samim sebi?
18 Kje bomo živeli v bodočem raju? Čisto možno je, da nam bo kraj za prebivanje dodeljen, namesto da bi si ga lahko sami izbrali. Kako dobro se bomo vključili v takšno pripravo, lahko vidimo iz naše sedanje pripravljenosti slediti prošnji, da se priključimo neki skupščini ali določenemu študiju knjige, če se pripravimo na to, da nam bo v novi ureditvi dodeljen kraj prebivanja, se bomo tam hitro čutili »kot doma« in vzljubili ga bomo. Prav tako se že danes dogaja misijonarjem z njihovo dodelitvijo področja za službo oznanjevanja.
19 Pomirja nas tudi, da vemo, da bo Jehova Bog bedel nad izbiro »knezov«, ki naj bi nam služili in nas vodili. S tem bo zopet dokazal, da razume naše resnične potrebe in ve, kaj je za nas najbolje. To je nadaljnji razlog za zaupanje, ker vemo, da nas ne bo prepustil samim sebi, temveč bo skrbel, da bodo zvesti, izkušeni možje skrbeli za naše interese.
NAVDUŠUJOČE UPANJE ZA PRIHODNOST
20., 21. a) Zakaj naj ne bi ugibali glede bodočnosti? b) Katere so nekatere od navdušujočih stvari, ki nam jih Biblija dejansko razodeva v bodočnosti?
20 Če tako prav razmišljamo o bodočnosti, ugotovimo, da so pred nami mnoge navdušujoče stvari. Ni nam treba zato razglabljati o posameznostih, o katerih Biblija ne daje poročil, temveč predvsem zaupajmo Jehovi, ne jezimo se zaradi takšnih stvari in ne pustimo se zmesti. Zakaj bi ugibali, kdo bo obujen, kako bo poskrbljeno za otroke, kakšne hiše se bodo gradile, če bomo uporabljali stroje itd.? Če bi to res morali vedeti že sedaj, bi nas Jehova s tem seznanil.
21 Namesto da ugibamo o nepoznanem, je vendarle mnogo bolje, da se osredotočimo na navdušujoče stvari, ki so dejansko zapisane v Bibliji. Najprej gre omeniti upanje na življenje, življenje z Božjim odobravanjem. Zemlja, polna življenja — to je slika, ki nam jo posreduje Biblija. Kolikšna radost bo vendar, izreči dobrodošlico od mrtvih obujenim! Tekle bodo solze veselja, ko bodo družine zopet združene! In zamisli si: osebno boš lahko spoznal zveste Božje služabnike, ki so nam poznani iz Biblije! Kako navdušujoče bo tudi, ko bomo ugotovili, da se naše telo vrača »k dnevom mladostne kreposti svoje«! (Job 33:25) Kakšno veselje bo živeti v raju, kjer bomo imeli popolno hrano in delo, ki nas bo zadovoljevalo, in prijatelje, s katerimi se bomo radi družili! In, kar je najbolje, popolnoma svobodni bomo v oboževanju našega Boga, Jehove.
22. Zakaj smo lahko prepričani, da lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost?
22 Ali smo lahko zares prepričani, da nam bodočnost to prinaša? Da, kajti Jehova je obljubil. Skrbel bo, da se to uresniči, ker je »nemogoče, da bi Bog lagal«. (Heb. 6:18) Zato gledamo z zaupanjem proti dogodkom, ki so pred nami — napeti in polni zaupanja v tistega, ki oblikuje bodočnost.