Smrt nekega boga

KAJ je bog? Beseda »bog« pomeni mogočen. Izraz se običajno uporablja za nekaj, kar se obožuje kot mogočno ali je sposobno storiti svojim oboževalcem dobro ali hudo. Bog je lahko predmet, človek, skupina ljudi ali organizacija.

Pri bogu, o katerem bomo tu govorili, gre za skupino ali razred ljudi in sicer za »človeka greha«, omenjenega v Bibliji. Apostol Pavel opisuje tega boga takole:

»Upira (se) in povzdiguje zoper vse, kar se zove Bog ali kar se po božje časti, tako da samega sebe posadi v svetišče BOŽJE in kaže sebe, da je Bog.« — 2. Tes. 2:3, 4.

Na koga se nanaša opis tega »človeka greha«? V odgovor se lahko vprašamo: kdo si je v nasprotju z Jezusovimi besedami v Matevžu 23:8—12 nadel nazive, kot so »častiti«, »velečastiti«, »oče« in »sveti oče«? (Primerjaj Job 32:21, 22) Mar niso bili to tako katoliški kakor tudi protestantski duhovniki? Ali si ne prisvajajo pravice, da je »Božja čreda« njihova, in mar ne poizkušajo na mnogih krajih druge energično odvrniti od tega, da bi v njihovem okrožju ali njihovi občini govorili o Božji besedi, če ne govorijo tega, kar uči duhovništvo? (1. Pet. 5:2) Isto stališče so imeli duhovniški voditelji Židov do oznanjevalske dejavnosti Jezusa, kar je dokazalo njihovo postopanje. (Luk. 11:52) Primerjajmo s tem tudi obnašanje Judov v prejšnjih časih. — Ezek. 34:1—6; Miha 3:5.

Duhovništvo je svoj vpliv uporabljalo za to, da prepriča vladavine, da izobčijo, zatirajo ali občutno omejijo tiste, ki želijo ljudi poučiti o biblijski resnici. Mnogi duhovniki so zatajili navdihnjenje Biblije in označili vsebino te knjige za »sago«, »zastarelo« in neprimerno za moderno življenje, pri čemer so lastno besedo postavili nad Božjo in se pred Bogom izkazali za brezbožne.

Čeprav se je hotelo duhovništvo krščanstva samo povišati in zavzeti položaj, ki je podoben Božjemu, je marsikaj, kar je storilo, skrajno brezbožno. Postalo je prijatelj svetu, s čemer se je, kakor je pisal Jezusov polbrat Jakob, samo naredilo za sovražnika pravega Boga. (Jak. 4:4) Duhovniki so bili zaupniki in svetovalci svetovnih politikov in zastopnikov finančnega sveta. Vojskujočim se strankam in vojaštvu so delali usluge. Kot vojaški duhovniki so blagoslavljali smrtonosna vojna orožja in so v vojnah, ki so jih vodili tako imenovani krščanski narodi, molili za zmago na obeh straneh.

Duhovništvo je postalo s tem vplivni del »Babilona Velikega«, svetovnega kraljestva krive religije. Babilon Veliki je simbolično označen kot »mesto veliko, ki ima kraljestvo nad kralji zemlje«. (Raz. 17:18) To je religiozna »velika nečistnica«, »s katero so nečistovali kralji zemeljski in z vinom nečistosti njene so se upijanili zemlje prebivalci«. — Raz. 17:1, 2.

SOJEN OD VSEMOGOČNEGA BOGA

Ker se je »človek greha« povzdignil kakor Bog, mora biti sojen od Jehove, vsemogočnega Boga. Jezus Kristus se je skliceval na Psalme, v katerih je govor o mogočnih možeh, ki so jih smatrali za »bogove«. Pri teh možeh, ki so bili voditelji in sodniki, je šlo za nepravične osebe in v Psalmu, v katerem so označeni kot »bogovi«, je dalje rečeno: »Toda umrjete kakor navaden človek in padete kakor kdorkoli izmed poglavarjev. — Ps. 82:1—7.

Razred duhovništva, »človek greha«, ki se »kaže« javno, ni nesmrten, temveč bo umrl kot navaden človek. Primerjamo ga lahko z izdajalskim Judom Iškarijotom, ki je bil imenovan »sin pogube«. (Jan. 17:12; 2. Tes. 2:3) Čeprav se je ta kneževski »človek greha« povzdignil zoper vse, kar se zove Bog ali kar se po božje časti«, bo padel; Jehovin Mesija ga bo uničil.

Kako pa bo uničen »človek greha«? Da bi odgovorili na to, želimo pregledati položaj in usodo »Babilona Velikega«, ker bo »človek greha« kot glavni del tega svetovnega kraljestva krive religije sojen skupaj z njim. V Bibliji je rečemo, da jezdi »Babilon Veliki« na hrbtu škrlatnordeče »divje zveri«. Ta zver ponazarja svetovno organizacijo za svetovni mir in mednarodno varnost. Označena je kot »osmi kralj«, kot osma svetovna sila, napovedana v Bibliji. — Raz. 17:1—11.

Duhovništvo krščanstva je to mednarodno organizacijo za svetovni mir in mednarodno varnost zelo zagovarjalo in se zavzelo zanjo, tako da je tej nekrščanski organizaciji pripisalo celo mesijansko funkcijo. Njegovega predhodnika so označili celo za »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«. »Človek greha« pričakuje od takšne mednarodne organizacije, da bo človeštvu prihranila tretjo svetovno atomsko vojno.

Toda kakor napoveduje Biblija, bodo deseteri »rogovi« simbolične »divje zveri«, ki ponazarja politične vladarje, »sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju«. (Raz. 17:16) Ko bo tako daleč, da se svetovnim vladarjem zagnusi dvoličnost »Babilona Velikega«, njegovo licemerje in lakomnost, bo »človek greha« doživel enako kazen kakor »Babilon Veliki«. Vsi ljudje bodo spoznali, da je razred duhovništva zastopal napačne nauke, da se je vmešaval v svetovno politiko in igral veliko vlogo v vojnah in revolucijah, in njegove cerkve bodo oplenjene bogastva, ki si ga je nakopičil s plenjenjem ljudstva.

Nekaterim se zdi zločinsko, ako se reče, da bodo cerkvena poslopja, v katerih službuje duhovništvo, ki ga obožujejo kakor Boga, razdejana in spremenjena v pepel in da bo navidez pobožno duhovništvo z »Babilonom Velikim« uničeno. Tudi religiozni Židje prvega stoletja so bili ogorčeni nad napovedjo razrušenja mesta Jeruzalem in njegovega templja. Toda leta 70. n. št. je nastopilo napovedano razdejanje. (Mat. 24:1, 2) V Razodetju je pokazano, da bodo ljudje, ki bodo žalovali nad končnim padcem »Babilona Velikega«, namreč tisti, ki so imeli korist od trgovskih poslov z njim. — Raz. 18:9—19.

Izvršitev sodne izvršitve nad »človekom greha« bodo opravili sicer politični vladarji, toda povzroči jo pravzaprav Bog po svojem na prestol postavljenem sinu Jezusu Kristusu. Biblija daje Bogu čast za uničenje »Babilona Velikega« in spodbuja k temu, naj ga za to slavimo. — Raz. 18:5, 8, 20; 19:1—3.

Tako se bodo izpolnile nad »človekom greha« besede apostola Pavla, kajti kakor je pisal, »ga Gospod Jezus uniči z dihom svojih ust in pokonča s prikaznijo prihoda svojega«. (2. Tes. 2:8) Gospod Jezus Kristus, čigar nevidna prisotnost v kraljevski moči se je pričela v letu 1914, bo prav kmalu privedel do tega nenadnega uničenja. Zemeljski kralji bodo sicer uporabljeni za orodje, toda »duh« — iz njegovih ust izhajajoča delujoča moč — je tisti, ki odredi uničenje.

NE SLEDIMO »PREVARI KRIVICE«

Vsem, ki sledijo duhovništvu, grozi nesreča. Apostol je rekel o tem: »Ki pride s sleherno prevaro krivice za te, ki gredo v pogubo, zato ker niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili. In zato jim pošilja Bog močno delovanje zmote, da verujejo laži; da bodo sojeni vsi, ki niso verovali resnici, ampak jim je ugajala krivica.« — 2. Tes. 2:9—12.

Danes je dovolj dokaznega materiala, da lahko nedvoumno ugotovimo, kdo je »človek greha«. Odpad je v našem času dosegel svoj višek. Njegov slab sad je povsem dozorel, spoznan je za gnilega in je razgaljen, tako da lahko vsi, ki jim je kaj do tega, najdejo resnico. Kdor ljubi resnico, naj jo temeljito preišče, da ne bi sledil »prevari krivice«. Najti resnico in jo sprejeti, je važnejše in bolj pomembno kakor krčevito se oprijeti prevare, katere žrtev smo postali in ki smo se je držali samo zato, ker so se že naši predniki več generacij tega držali. Naša odločitev lahko pomeni, bodisi življenje ali smrt, ker je Bog dovolil »močno delovanje zmote« nad tistimi, ki verujejo lažem in imajo »človeka greha« za Božjega zastopnika, da, celo za »Boga«, čigar besede postavljajo daleč nad besede vsemogočnega Boga, zapisane v Bibliji.

Bog ne pošilja tem zapeljanim »delovanja zmote« neposredno, temveč pusti, da dokažejo, da resnično sami tako želijo. (Primerjaj Heb. 4:12) Na ta način lahko vsi odkritosrčni ljudje spoznajo, da je Bog v svoji sodbi pravičen. (Raz. 19:2; 2. Tes. 1:6—8) Ker tisti, ki »verujejo laži«, niso sprejeli ljubezni do resnice, bodo ob smrti svojega »boga«, »človeka greha«, prišteti k tistim, ki »bodo šli v pogubo«.

Zato postopa razumno tisti, ki si vzame danes čas in natančno preišče dokaze, po katerih je »človek greha« označen in razgaljen. Z velikim veseljem bo odkril čudovite Božje obljube, ki so bile zatemnjene s krivimi nauki krščanskega duhovništva. S tem da se je »človek greha« posadil v svetišče Božje, je ljudi odvračal od tega, da bi spoznali pravega Boga Jehovo in njegove ljubeče lastnosti in namene.

Odkritosrčni iskalec resnice ne bo samo ugotovil, kdo je »človek greha«, temveč bo tudi spoznal, da se sedaj bliža izpolnitev čudovitega Božjega namena v zvezi s človeštvom. Po uničenju tistih, ki so Boga napačno prikazovali, bo sedanji sestav stvari popolnoma odstranjen. Tisti, ,ki so sprejeli ljubezen do resnice, da bi se rešili‛, bodo preživeli in dobili priložnost živeti na očiščeni Zemlji. Ta misel bo obravnavana v naslednji izdaji Stražnega stolpa. — Raz. 19:19 do 21; 7:9—17; 21:1—4; Zef. 2:3.