Zakaj nismo obveščeni o »uri in dnevu«
»Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« — Matevž 24:42.
1. a) Kaj bo za vse prebivalce Zemlje pomenila prihajajoča »velika stiska«? b) Kdaj bo prišel ,Sin človekov na oblakih nebeških‘, kakor je napovedano v Matevžu 24:30?
PRIBLIŽAL se je čas, ko bodo vsi prebivalci Zemlje doživeli dogodek, ki bo zanje pomenil življenje ali smrt. Jezus Kristus je napovedal z besedami: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.« To je čas, ko »zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko«, zaplakali bodo iz sebične skrbi, ker bodo čutili uničujočo moč. (Mat. 24:21, 22, 30)
2. Odkod vemo, da bodo ljudje preživeli »veliko stisko«?
2 Toda tudi če bodo »vsi rodovi« skupaj tako postopali, se to ne bo uresničilo na vsakem posamezniku in zato ni brezpogojno potrebno, da to doživiš tudi ti. Zakaj? Ker je Jezus v isti prerokbi izjavil, da bo rešeno »meso«. Govoril je o čudovitem upanju, ker je naznanil, da bodo nekateri rešeni in bodo lahko dosegli »večno življenje«. (Mat. 24:22; 25:46) Več kot šestdeset let pozneje je Jezus razodel apostolu Janezu, da bodo »ljudje iz vseh narodov in rodov in jezikov« preživeli in prišli »iz velike stiske«. (Razod. 7:9—14) Če boš sedaj pravilno postopal, boš lahko pripadal tem preživelim. — Zef. 2:2, 3.
KDAJ SE BO TO ZGODILO?
3., 4. Na kaj so mislili apostoli Jezusa Kristusa, ko so postavili v Mat. 24:3 zapisano vprašanje?
3 Ker se zanimamo za lastno varnost in varnost naših domačih, je čisto naravno, da se vprašamo: »Kdaj pride ta velika stiska?« Ali nas Biblija o tem obvešča?
4 Apostoli so postavili Jezusu Kristusu podobno vprašanje: »Kdaj bode to? in kaj bo znamenje prisotnosti tvoje in koncu sestava stvari?« (Mat. 24:3, NS; Marko 13:3, 4) Na kaj so mislili, ko so to vprašali? Ali so želeli imeti podatke o času, v katerem mi živimo? Naslednje vrste v Bibliji odgovarjajo na to. Iz teh vrst vidimo, da so bili apostoli z Jezusom pravkar v bližini templja v Jeruzalemu, kjer je rekel množicam: »Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Jehovinem!« Ko so zapustili področje templja, je rekel Jezus svojim učencem o zgradbah templja: »Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil.« To pomeni seveda konec židovskega sestava stvari. (Mat. 23:38 do 24:2) Na to so mislili apostoli, ko so postavili prej navedeno vprašanje.
5. a) Ali je Jezus v svojem govoru govoril o koncu židovskega sestava? b) Odkod vemo, da vsebuje njegov odgovor še več?
5 Jezus jim je na njihovo vprašanje odgovoril, toda njegov odgovor se je nanašal na več kakor le na židovski sistem. V Mat. 24:21, 22 uporabljen način izražanja kaže, da je imel Jezus v mislih »veliko stisko« tolikšnega obsega, da je človeštvo v svoji zgodovini še ni doživelo. Iz 30. vrste pa se tudi vidi, da ne bodo prizadeti samo Židje, temveč »vsi rodovi Zemlje«. V 25. poglavju, 32. vrsti, govori Jezus o »vseh narodih«.
6. a) Kateri del 24. poglavja Matevža ima več kot eno izpolnitev? b) Posebno v katerem delu sveta se odigrava sodobna izpolnitev?
6 Vse, kar piše v Mat. 24. poglavje, od 4. do 22. vrste, se je izpolnilo v prvem stoletju, med 33. in 70. letom. Izpolnjuje pa se tudi v našem času, in sicer od leta 1914 naprej, od leta, ki ga tako Biblija kakor tudi svetovna zgodovina označuje za najpomembnejše leto svetovne zgodovine. Dogodki, s katerimi se izpolnjuje Jezusova prerokba, se odvijajo posebno v deželah, ki predstavljajo protisliko starega, nezvestega Jeruzalema, namreč v krščanstvu, ki zatrjuje, da je z Bogom Biblije v zaveznem odnosu.
7. Zakaj lahko rečemo, da so po letu 1914 prišli goljufi in govorili: »Jaz sem Kristus«?
7 Kakor je Jezus napovedal, so se od leta 1914 n. št. pojavljali goljufi, ki so si pripisovali mesijansko vlogo in govorili v smislu besed: »Jaz sem Kristus.« (Mat. 24:4, 5; Marko 13:5, 6) Nekateri od njih so bili religiozni voditelji, kakor na primer mož, ki se je v 1930-tih letih imenoval »Father Divine« (božanski oče) in so ga imenovali »kralj kraljev in gospod gospodov«. Drugi so bili politiki — na primer Nkrumah, bivši predsednik Gane, ki je Jezusove besede spremenil in spodbudil svoj narod: »Iščite najprej politično kraljestvo.« Celo pripadniki neke politične stranke so obljubljali svojemu narodu mesijanske blagoslove, namreč »raj«.
8. a) Ali je razlika med »vojnami in glasovi o vojnah«, ki jih je napovedal Jezus, in med tem, da »vstane narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo«? b) Ali se besede »narod proti narodu in ... kraljestvo zoper kraljestvo« brezpogojno nanašajo na svetovne vojne?
8 V istem času so bile tudi »vojne« in slišalo se je »glasove o vojnah«, vstal je »narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo«. (Mat. 24:6—8; Marko 13:7, 8) Bili sta celo dve svetovni vojni, ki v človeški zgodovini nimata primerjave. Toda nikar ne pozabi, da se je Jezusova prerokba, da bo vstal »narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo«, izpolnila tudi v prvem stoletju in se zato ne nanaša samo na svetovne vojne. Kakor je Jezus zatem napovedal, so bile z vojnami povezane lakote in epidemije. Razen tega so bili v našem času strahotni potresi »po raznih krajih«. Ti veš zanje, ker so ti dogodki polnili glavne stolpce v časopisih.
9. a) V kakšnem obsegu se danes oznanjuje »dobra vest o Kraljestvu«? b) Kaj je »ime«, zaradi katerega so Jezusovi nasledniki predmet sovraštva vseh narodov?
9 Kljub težkim razmeram in kljub silnemu porastu nezakonitosti so krščanske Jehovine priče razširile oznanjevanje »dobre vesti o Kraljestvu« po »vsej naseljeni zemlji«, da, v preko 200 deželah. Milijoni ljudi so jim radi prisluhnili, toda zaradi imena njihovega Gospoda so postali tudi »predmet sovraštva vseh narodov«. Tudi to je Jezus napovedal. (Mat. 24:9—14; Marko 13:9—13) Tega sovraštva si niso nakopali samo zato, ker uporabljajo ime »Jezus«; mnogi namreč, ki trdijo, da verujejo v Jezusa, niso preganjani. Vendar krščanske Jehovine priče pravijo, da je Jezusa Bog pomazilil za novega Kralja Zemlje in da je on edini, po katerem se ljudje lahko bližajo Bogu. (Luk. 19:11—23; Jan. 14:6; Dej. ap. 4:12) To »ime« ali tisto, za kar jamči in kar vsebuje, jezi ljudi, ki sebično sledijo svojim ciljem.
10. a) Kaj je bil v prvem stoletju znak, naj Jezusovi učenci bežijo iz Jeruzalema? b) Kaj se je izkazalo za »gnusobo razdejanja« in za »sveto mesto«, na katerem je stala?
10 V prvem stoletju, 33 let zatem, ko je Jezus izgovoril svojo prerokbo, je nastopil dogodek, ki je bil za njegove učence znak, naj zapustijo Jeruzalem in njegovo okolico. Jeruzalem je bil »oblegan od čet«, od čet istega naroda, čigar cesarja so Židje postavljali pred Jezusa Kristusa. (Jan. 19:12—15) Napovedana »gnusoba, ki povzroča razdejanje«, rimske čete pod vodstvom Cestiusa Gallusa, je stala na »svetem mestu«, v Jeruzalemu, v »svetem mestu« Židov. Za tiste, ki so verovali Jezusovim besedam, je bil to znak za to, da je prišel čas za beg iz Jeruzalema — brez poizkusa, da bi rešili svojo materialno posest. »Velika stiska« se je zelo približala, nekaj, kar naj bi bilo v židovski zgodovini brez primerjave. Bog je skrbel za to, da je bila pot za beg prosta, s tem da so se rimske čete začasno umaknile. — Mat. 24:15—22; Luk. 21:20—22; Marko 13:14 do 20.
11. a) Kaj je »gnusoba razdejanja« v dvajsetem stoletju in kaj je »sveto mesto«? b) Kaj se bo zgodilo s krščanstvom, ker je zaupalo v človeško vladavino namesto v Kraljestvo Božjega Sina?
11 Ta sestavni del »znamenja« se je v dvajsetem stoletju prav tako izpolnil kakor ostali deli znaka. Leta 1918 je slavil Generalni svet ameriških cerkva Društvo narodov kot »politični izraz Božjega kraljestva na Zemlji« in je s tem pokazal, da dejansko daje prednost človeški vladavini, namesto da bi se podredil moči, ki jo je Bog dal svojemu sinu Jezusu Kristusu na nebu nad narodi. (Razod. 11:15; 12:10) Kako »gnusno« je bilo vendar takšno postopanje v Jehovinih očeh! S podobnimi »častmi« so obsipali naslednika Društva narodov, ponazorjenega v Bibliji z osmo svetovno silo, in s tem je bila postavljena na prostor, ki ga je krščanstvo smatralo za »sveto«. Tudi Biblija napoveduje, da bo ta »gnusoba razdejanja«, osmi svetovni kralj, opustošila tiste, ki so v njo zaupali, in sicer najprej krščanstvo, na katerega se v prvi vrsti nanaša Jezusova prerokba, nato pa še ostanek Babilona Velikega, svetovno kraljestvo krive religije. (Razod. 17:1—5, 16—18) To ne bo majhna stvar. Jezus je rekel: »Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.«
12. Kaj moramo kot posamezniki delati sedaj, da ne bi bili uničeni v »veliki stiski«?
12 Kdor ne želi biti uničen v tej »veliki stiski«, mora bežati sedaj; zapustiti mora krščanstvo in prekiniti vse zveze z njegovimi cerkvami. Ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji moramo dokazati Bogu, da ne odobravamo licemerja krščanstva, ki pravi, da veruje v Kristusa, ne drži pa se njegovih naukov, temveč se namesto tega vmešava v politične zadeve sveta. Kdor želi pripadati preživelim, ne sme »ljubiti sveta, ne tega, kar je na svetu« — niti en sam del sveta — temveč mora biti zvest naslednik Božjega Sina. — 1. Jan. 2:15—17.
13. Kako je na pričakovanja pravih kristjanov delovala prva izpolnitev Matevža 24:4—22?
13 Misli na to, da ima tisti del prerokbe, ki je zapisan v Matevžu 24:4—22, dvojni pomen, kakor pokažejo že odigrani dogodki. Prva izpolnitev je okrepila prave kristjane v prepričanju, da se bodo izpolnile tudi ostale stvari.
PO STISKI, KI JE PRIŠLA NA JERUZALEM
14. a) V katerem času se izpolnjujejo v Matevžu 24:23—28 navedene stvari? b) Kakšna razlika je med opozorilom glede »lažnih kristusov«, zapisanim v Mat. 24:24, in opominom, zapisanim v 5. in 6. vrsti?
14 To, kar je zapisano v Matevžu, 24. poglavje od 23 do 28 vrste, se nanaša na dogodke, ki so se odigravali od leta 70. n. št. do dni nevidne prisotnosti (parousia) Kristusa. Opozorilo pred »krivimi kristusi« ni samo ponovitev 4. in 5. vrste. Poznejše vrste opisujejo daljše razdobje — čas, v katerem nastopijo možje, kakor je bil Žid Bar Kohba, ki je v letih 131 do 135 n. št. dvignil upor proti rimskemu zatiranju, ali kakor je bil voditelj bahaizma, ki je mnogo kasneje trdil, da je Kristus, ki se je vrnil, in kakor je bil voditelj duhoborcev v Kanadi, ki je trdil, da je Kristus, odrešenik. Toda Jezus je svoje naslednike v prerokbi opozarjal pred tem, da se ne pustijo zapeljati trditvam človeških goljufov.
15. Kako lahko razumevanje dejstva, da je Jezusova prisotnost nevidna, varuje njegove učence pred tem, da bi bili zapeljani?
15 Svojim učencem je rekel, da njegova prisotnost ne bo opazna samo na nekem omejenem področju, temveč bo — ker bo svojo pozornost kot nevidni Kralj iz neba posvetil Zemlji — kakor blisk, »ki izhaja od vzhoda in se sveti do zahoda«. Zato jih je opozoril, naj bodo daljnovidni kakor orel in naj razumejo, da se lahko pravo duhovno hrano najde samo pri njem. Ob njegovi drugi prisotnosti (od leta 1914 naprej) naj bi se zbirali okrog njega, pravega Mesije. (Mat. 24:23—28; Marko 13:21—23; glej Tisočletno Božje kraljestvo se je približalo, stran 319—322.)
OD LETA 1914 n. št.
16. V katerem časovnem razdobju so se odigrali dogodki, opisani v Mat. 24:29 do 25:46?
16 Kakor pokaže primerjava Biblije s svetovnimi dogodki, dosegajo dogodki, opisani od 29. vrste 24. poglavja Matevževega evangelija pa do konca 25. poglavja, svoj višek v času po letu 1914 n. št. Nekateri teh dogodkov imajo svoj začetek seveda že v prvem stoletju, toda finale, h kateremu težijo, se dogaja v dvajsetem stoletju. To se nanaša na izjave o »zvestem in modrem hlapcu«, kakor tudi na priliko o desetih devicah in o talentih. — Mat. 24:45—47; 25:1 do 30.
17. a) Kaj je »velika stiska«, o kateri govori Mat. 24:29? b) Zakaj lahko rečemo, da so se dogodki, ki so se pričeli leta 1914, odigrali »precej po« dogodkih leta 70 n. št.?
17 Matevž 24:29 govori o stvareh, ki se bodo zgodile po »veliki stiski tistih dni« in se pri tem sklicuje na dogodke po letu 1914 n. št, torej po zaključku »velike stiske«, ki je bila leta 70. n. št. v Jeruzalemu. Res je sicer, da s človeškega stališča, merjenega po naši kratki življenjski dobi, ne bi rekli, da so se dogodki današnjega časa odigrali »precej po« tem, kar se je zgodilo leta 70. n. št. Vendar Bog, pri katerem je tisoč let kakor »včerajšnji dan, ki je minil«, vidi stvari drugače. (Ps. 90:4; primerjaj izraz »skoraj« v Razodetju 1:1)
18. Pojasni izpolnitev Matevža 24:29.
18 Od leta 1914 se je zgodilo ravno tisto, kar je Jezus napovedal: »Otemni sonce in mesec ne da svetlobe svoje in zvezde bodo padale z neba in sile nebeške se bodo gibale.« Z začetkom prve svetovne vojne je stopilo človeštvo resnično v mračno razdobje. Tisti, od katerih so ljudje običajno pričakovali razsvetljenje, nenadoma niso mogli za bodočnost nuditi nobenega žarka upanja več. Dobesedno nebo so prej smatrali za kraljestvo ptic, toda v začetku dvajsetega stoletja je uspelo ljudem leteti z letali in ta so bila kmalu uporabljena v vojne namene. To je vodilo k razvoju raket z veliko uničevalno močjo, k izdelovanju vesoljskih ladij, ki so nesle ljudi na Mesec, tako da se je polotil ljudi strah, da bo nekega dne Mesec uporabljen kot vojaška baza za vladanje nad Zemljo. V tem času je odkril človek tudi nekaj, kar je njegov strah še povečalo, namreč da Zemljo bombardirajo kozmični žarki, ki prihajajo od Sonca in zvezd. Ne da bi se spremenilo nebo samo po sebi, toda na osnovi tega, kar je človek sam delal, in na osnovi njegovega povečanega znanja o izvenzemeljskih silah, nad katerimi on nima moči, je dobilo nebo za mnoge ljudi naše generacije grozeč videz. — Mat. 24:29; Marko 13:24, 25.
19. Do katerega, v Mat. 24:30 opisanega dogodka, je vse to pripeljalo?
19 Vse to nas postopoma vodi do konca tega sestava stvari, v čas, ko se bo izpolnilo, kar je napisano v Matevžu 24:30: »In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sina človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje.« Ta čas je sedaj silno blizu. — Marko 13:26.
20. Zakaj ne bodo vsi zaplakali in kako se vidi to iz naslednje vrste?
20 Toda vsi ne bodo zaplakali, ko pride »Sin človekov z močjo«, da uniči hudobni sestav stvari. Do takrat bodo, kakor je Jezus napovedal, zbrani »izvoljeni«, 144 000 z duhom maziljeni nasledniki Jezusa Kristusa. (Mat. 24:31; Marko 13:27) Na strani teh maziljenih zavzema stališče še veliko število drugih ljudi in skupaj z njimi daje pričevanje o Božjem mesijanskem Kralju vsem narodom. — Zah. 8:23.
21. Zakaj smo lahko prepričani, da je čas »prihoda Sina človekovega« zelo blizu?
21 Niti najmanj ne dvomijo, da se bo vse, kar je Jezus napovedal, izpolnilo. Jezus je rekel: »Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omlade in poženo listje, veste, da je blizu poletje: tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on (Sin človekov) blizu, pri vratih.« »Vse to« ali »vse te stvari« (NS), kar je napovedal, je sedaj vidno v nedvoumni jasnosti. — Mat. 24:32—34; Marko 13:28, 29, NS.
DOGNATI ČAS
22. Za katero »generacijo« je rekel Jezus, da bo doživela njegov »prihod«?
22 Kdaj bo torej prišel Sin človekov z uničujočo močjo, da bi očistil Zemljo vseh, ki ljubijo krivico? Jezus sam je odgovoril: »Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi.« (Mat. 24:34; Marko 13:30) Kateri rod je to? To je generacija, ki doživlja izpolnitev prerokb od leta 1914 n. št. Glede resničnosti Jezusovih besed ni nobenega dvoma, ker jih je še posebej poudaril: »Nebo in Zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.« — Mat. 24:35; Marko 13:31; primerjaj Mat. 5:18.
23. Kaj je rekel Jezus o tem, če kdo pozna »tisti dan in uro«, ko se bo vse to zgodilo?
23 Ali je naštel Jezus več posameznosti? Ali je svojim učencem naznačil točen čas, kdaj se bo to zgodilo? Nasprotno, rekel jim je, da »dan in ura« nista poznana niti enemu stvarjenju. Posebej je poudaril to misel s tem, da je to ponovil — da, petkrat. »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam,« je rekel. — Mat. 24:36 do 25:13.
24. Ali so Jezusovi učenci vnaprej vedeli, kdaj bo v prvem stoletju izbruhnila napovedana »velika stiska«?
24 Misli na to, da Jezus svojim učencem glede izpolnitve prerokbe o »veliki stiski« v prvem stoletju ni vnaprej povedal datuma, kdaj naj bežijo iz Jeruzalema. Namesto tega so morali s pogledom iskati »znak« — »gnusobo razdejanja, ki jo je napovedal prerok Daniel«, da stoji na svetem kraju. (Mat. 24:15, 16) Ta znak se je pojavil leta 66. n. št. Jezusovi učenci so bili poslušni. Zapustili so mesto in se preselili, kakor poroča zgodovina, na drugo stran Jordana, v planinsko področje Pelle. Zatem pa je minilo še nekaj let, dokler leta 70. n. št. na Jeruzalem ni prišla »velika stiska«. Ničesar ne kaže na to, da bi Jezusovi učenci naprej vedeli, kdaj izbruhne stiska. Bili so že na varnem in nobenega razloga ni bilo za to, da bi morali vedeti za točen čas.
25., 26. Zakaj dejstvo, da je bil Noe obveščen o dnevu, ko se je pričel potop, ni razlog, da lahko pričakujemo, da nam bosta sporočena »dan in ura« prihajajoče »velike stiske«?
25 Ali ni Jezus primerjal čas svoje prisotnosti z dnevi Noeta? (Mat. 24:37—39) In ni bil tudi Noetu točno napovedan dan, kdaj se bo pričel potop? Da, toda razloga, zaradi katerega je bil Noetu napovedan »dan«, v naši situaciji ni. Noe in njegova družina so morali vedeti, kdaj se bo pričel potop, da so lahko vse vrste živali varno pripeljali v barko in nato še sami šli vanjo, preden so vode potopa padle na Zemljo. Tega ne bi mogli storiti mnogo mesecev pred potopom, saj bi zaloge hrane prehitro porabili. Zato je Bog rekel Noetu ravno ob pravem času: »Zakaj še sedem dni in jaz spustim dež na Zemljo štirideset dni in štirideset noči in pokončam s površja Zemlje vsako bitje, ki sem ga naredil.« — 1. Moj. 7:4.
26 Nam pa ni potrebno vedeti, katerega dne in ob kateri uri se prične prihajajoča uničujoča Božja sodba. Mi nismo odgovorni za preživetje živalskega sveta in ohranitev bogaboječih ljudi, ki so sedaj razkropljeni v preko 200 deželah sveta. Njihova rešitev tudi ni odvisna od tega, da pridejo vsi skupaj na en prostor ali v eno zgradbo. Uresničenje Božjega namena in rešitev njegovega naroda ne zahtevata, da vnaprej objavi »tisti dan in uro«.
OBETI ZA PREŽIVELE
27. Kakšne pogoje moramo izpolniti, da bi lahko preživeli »veliko stisko«?
27 Da bodo ljudje preživeli »veliko stisko« se jasno vidi iz Biblije in Biblija tudi pokaže, kaj moramo storiti, da bi lahko preživeli. V Razodetju 7:14 je »velika množica« preživelih v stiski opisana takole: »Oprali (so) oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« To pomeni, da so pred Jehovo Bogom čisti in sprejemljivi, ko izbruhne »velika stiska«. Kaj bo to od njih zahtevalo? Verovati morajo, da je Jezusova prelita kri osnova za odpuščanje njihovih grehov in še naprej se morajo truditi, da izvajajo Božjo voljo. — Jan. 3:36; Jak. 2:26.
28. Kakšno veličastno upanje imajo tisti, ki bodo preživeli »veliko stisko«?
28 »Velika množica« preživelih ima dejansko velike obete. Jagnje, Jezus Kristus, jih bo »vodilo k studencem voda življenja«. (Raz. 7:17) Člani »velike množice« bodo takrat rešeni zatirajočih sestavov, ki so naredili življenje na Zemlji neprijetno in zato se bodo nahajali v idealni situaciji, v kateri bodo ozdravljeni svojih človeških slabosti in nepopolnosti. Jezus Kristus bo svojo spravno žrtev v popolnosti uporabil zanje. Medtem ko se bodo poslušno posluževali njegove pomoči, bodo rasli do popolnosti. Na ta način bodo bolezni, starost in smrt posledice podedovanega greha in nepopolnosti — končno za vedno odstranjene. (Razod. 21:3—5) Celo škoda, ki jo je povzročila smrt, bo zopet popravljena s tem, da bodo milijarde ljudi obujene iz mrtvih. (Jan. 5:28, 29) Ti obujeni bodo prav tako dobili priložnost doseči neskončno življenje.
29. Kaj mora sedaj storiti vsak od nas?
29 Časovna točka, »dan in ura«, ko izbruhne stiska, lahko zate resnično pomeni življenje ali smrt. Ali ne bi bilo zato modro, da se potrudiš že sedaj živeti tako, kakor da pride »tisti dan in ura« jutri? Ne vemo, katerega dne in ob kateri uri izbruhne »velika stiska«, toda to dejstvo, da se ta trenutek naglo bliža, nič ne spremeni. Današnji čas je v Božji besedi jasno označen. »Generacija«, za katero je Jezus napovedal, da ne bo doživela samo dogodkov leta 1914, temveč tudi »veliko stisko«, je sedaj že ostarela. To daje situaciji značaj nujnosti, nas pa naj bi navedlo, da skrbno preiščemo, če zares živimo popolnoma v soglasju z dejstvom, da sta »dan in ura« Božje sodbe neposredno pred nami.
[Slika na strani 20]
Ko so kristjani pobegnili na varno, jim ni bilo potrebno vedeti, kdaj bo »velika stiska« prišla nad Jeruzalem.