Ali se pustiš voditi občutljivi krščanski vesti?
1. Kakšen vpliv je imela resnica Biblije na ljudi?
KAKO velike spremembe so pač morali mnogi storiti, ko so postali kristjani! Ljudje v starem Korintu, ki so postali kristjani, so bili prej nečistniki, malikovalci, homoseksualci, tatje in pijanci. Ko pa so spoznali resnico Božje besede in so pričeli po njej postopati, so se spremenili in se »očistili«. (1. Kor. 6:9—11) Ali poznaš ljudi, ki so naredili podobne spremembe? Morda si se tudi ti spremenil z Božjo pomočjo.
2. Kakšen vpliv ima Božja beseda na vest in zakaj je to koristno?
2 Kako lepo je vendar, če se ljudje, ki čutijo naklonjenost do krščanske vesti, spremenijo in ne odgovarjajo več opisu v Titu 1:15: »Oskrunjenim in nevernim ni nič čisto, temveč oskrunjena sta njih um in njih vest.« Vendar se nekdo, ki spozna Božje zakone in temeljna načela, ne varuje samo pred očitnimi prestopki na moralnem področju, temveč razvija tudi občutljivo vest. Mar ne reagira tudi tvoja vest hitreje, odkar veš več o Božji volji in njegovi osebnosti? To je zaželeni razvoj. Če imaš v razumnem obsegu občutljivo krščansko vest in se po njej ravnaš, lahko dosežeš Božjo milost. Živiš lahko mirno življenje in si prihraniš trpljenje, ki ga pogosto pripravlja oskrunjena vest. Pomaga ti tudi živeti življenje, ki je zgledno za pravega kristjana. (Primerjaj 1. Petr. 3:21.)
KAKO OBČUTLJIVA JE TVOJA VEST?
3. Česa naj se izogibajo kristjani glede vesti?
3 Nobenega dvoma ni, da kot kristjani ne bi hoteli imeti oskrunjene ali otopele vesti, saj nam takšna vest ne bi mogla pomagati, da bi odsevali Božjo podobo. (Efež. 4:19) Po drugi strani pa naj bi naša vest ne bila preobčutljiva ali neuravnovešena; ker smo nepopolni ljudje, bi se to lahko hitro zgodilo, če ne bi pazili.
4. H kakšnemu postopanju v zvezi z davki bi lahko nekoga navedla njegova preobčutljiva ali neuravnovešena vest?
4 Vzemimo, da nekdo spozna, da Jehova ne podpira vojn narodov, temveč svoje ljudstvo spodbuja, da se uči miru. (Iza. 2:4) On ve, da narodi svoje armade običajno vzdržujejo z davčnim denarjem. Ali bi bil znak uravnovešenosti in bi bilo biblijsko, če bi ga njegova vest navedla, da noče plačevati davka? Ali pa bi bilo pravilno, da plača svoje davke, toda zadrži si odstotek, ki ga vladavina izdaja za obrambne sile? Nekateri ljudje zastopajo to gledišče, toda Biblija je v nasprotju z vestjo, ki bi odobravala takšno postopanje. Kristjane se nedvoumno spodbuja, da plačajo davek in takšno gledišče je zapisano v Bibliji, čeprav je takratna rimska vladavina vzdrževala mogočno armado. (Mat. 22:17—21; Rim. 13:1, 7) Kristjan lahko torej s čisto vestjo plača svoje davke in prepusti vladavini odgovornost, kako bo denar uporabila, ker je dobil po Božji besedi uravnovešeno gledišče.
5., 6. a) Kako naj bi, nasprotno, v tem primeru v razumni meri reagirala občutljiva vest? b) Kaj pravi Biblija o tem?
5 Ta biblijski nasvet naj bi vplival na vest nekega kristjana, da plača vse svoje davke. Ali te navaja tvoja vest k temu? Ali pa je tvoja vest pod splošnim vplivom zatajevanja davkov? Recimo, da so se spremenile tvoje družinske razmere. Mogoče so se otroci poročili in zapustili dom. Sedaj bi moral plačati višje davke. Ali te je gnala tvoja vest, da sporočiš dejstva in plačaš polni davek? Res je, verjetnost, da bo davčna prijava temeljito preiskana in dejstva pregledana, je precej majhna, toda kristjan, čigar vest je v razumni meri občutljiva, ne postopa pravilno samo zato, ker ne želi biti kaznovan; tudi njegova vest ima vlogo pri tem. Ali je tako tudi s teboj?
6 V zvezi s tem je pisal Pavel: »Zato se je treba pokoravati, ne samo zavoljo kazni, (zaradi prestopa zakona) ampak tudi zavoljo vesti.« (Rim. 13:5) Tako naj bi torej občutljiva in uravnovešena krščanska vest na nas dobro vplivala — nas zadrževala in usmerjala. Ali deluje tako tudi pri tebi. Kako občutljiva in koristna je sploh tvoja vest? Preglejmo sedaj nekaj primerov, ki nam pomagajo to ugotoviti.
VEST IN POKLIC
7. Zakaj ima vest vlogo v poklicnem življenju?
7 V poklicnem življenju se pojavijo mnogi problemi, ki zahtevajo, da postopamo po svoji krščanski vesti. Nekateri poklici so jasno v nasprotju s Svetim pismom. K temu spada izdelovanje malikov, ukvarjanje s srečkami in srečoigro ali delo v neki organizaciji krive religije. Zato kristjani niso zaposleni v takih poklicih. (1. Jan. 5:21; Kol. 3:5; Razod. 18:2, 4, 5) Ni pa mogoče vseh poklicev tako razločno označiti. V določenih poklicih lahko obstaja neka »siva cona« in v marsikaterem primeru ni na samem delu nič napačnega, toda včasih se nas lahko zaprosi, da naredimo nekaj, kar je dvomljivo. Takrat igra vlogo vest.
8., 9. a) Navedi primer za poklicno življenje, pri katerem mora odločati vest? b) O čem je ta kristjan takrat razmišljal?
8 V nekaterih poklicih so na primer problemi v zvezi s krvjo. Biblija razločno pove, da Božji služabniki ne smejo vzeti nobene krvi. (1. Moj. 9:3, 4; Dej. ap. 15:19, 20) Zato krščanske Jehovine priče ne uživajo nobenih jedil, ki vsebujejo kri, na primer krvavic, a odklanjajo tudi transfuzijo krvi. Kaj pa, če imaš v svojem poklicu od časa do časa opraviti s krvjo ali njenimi proizvodi? Ali bi to tvoja vest dovoljevala? Neka Jehovina priča v Coloradu je bila šef v laboratoriju neke bolnišnice in je opravljala razne teste s krvnimi telesci in krvno tekočino. Med drugimi je moral ta kristjan delati tudi krvne preizkuse. Včasih je moral preiskati kri samo glede krvnega sladkorja ali holesterola. Včasih pa je moral določiti tudi krvne skupine za transfuzijske namene. Ali je lahko to delal?
9 Ta kristjan je o tej zadevi skrbno razmislil. Bilo mu je jasno, da ne bi bilo pravilno, če bi kristjan delal izključno za krvno banko, kjer bi vsako delo služilo namenu, ki je v nasprotju z Božjim zakonom. Toda njegov položaj je bil drugačen; opravljal je mnogo različnih preiskav. Bilo mu je tudi jasno, da kot odgovorni zdravnik ne bi mogel odrediti transfuzije krvi, prav kakor krščanski lastnik trgovine ne bi mogel naročiti malikovalskih slik ali cigaret in jih imeti v svojem skladišču. Ta šef laboratorija je poznal, da v zvezi s krvjo opravlja samo preiskave, kakor medicinska sestra na zahtevo zdravnika vzame kri za preiskavo, jo kurir prinese v laboratorij in nekdo drugi opravi transfuzijo ali da kakršnokoli zdravilo. Razmislil je o temeljnem načelu v 5. Mojzesovi 14:21. Po tem tekstu je lahko Žid mrtvo žival, ki je poginila, prodal kakšnemu tujcu, ki ni stal pod postavo glede mesa živali, ki ni izkrvavela. Zato je vest temu šefu laboratorija takrat dovolila, da je opravljal krvne teste, tudi takšne, ki bi omogočili transfuzijo krvi pri bolnikih, ki se niso ozirali na Božji zakon glede krvi.
10. S kakšnimi vprašanji si lahko pomagamo, da bi ugotovili, kako bi mi rešili ta problem?
10 Ali bi tudi tvoja vest tako reagirala? Če ne, tedaj se še enkrat vprašaj, če bi ti tvoja vest dovolila, da neseš kot uslužbenec kri v laboratorij na preiskavo. Pojdimo še korak dalje. Ali bi smel kot šofer tovornjaka peljati preiskovalne aparate v bolnišnico? Ali bi ti vest dovolila izdelovati steklo, ki se uporablja za takšne aparate? Jasno je, da bi bilo nerazumno imeti te stvari za neposreden prispevek k prestopu Božjega zakona glede krvi. Toda kje naj potegnemo mejo? Tukaj igra svojo vlogo vest. Kristjan se mora torej varovati stvari, ki so nedvoumno v nasprotju z Božjim zakonom, toda v mnogih primerih je odvisen od svoje vesti. Ali ti bo tvoja vest v takšnih primerih dobro služila? Je dovolj občutljiva?
11. Kako je reagirala vest tega kristjana nekaj let pozneje?
11 V tem posebnem primeru je šef laboratorija, potem ko je mnoga leta opravljal preiskave, nenadoma dobil slabo vest. Nihče drug mu ne bi smel niti mogel reči, da je storil kaj napačnega. Tudi ni nikogar prosil, da bi zanj odločal, toda pričel je razmišljati: »Ali je dosledno, če govorim o ljubezni do bližnjega in vendar prispevam k temu, da moj bližnji krši Božji zakon?« (Mat. 22:39; Dej. ap. 21:25) Zavedal se je svoje krščanske dolžnosti, da skrbi za družino in se je o zadevi pogovoril s svojo ženo. (1. Tim. 5:8) Skupaj sta prišla do zaključka, da če ga vznemirja njegova vest, bi bilo bolje narediti neko spremembo. Zato je zapustil svoj poklic, ki mu je letno prinesel 15 000 dolarjev zaslužka in je sprejel delo, pri katerem je v začetku zaslužil letno 3600 dolarjev.
12. Ali to pomeni, da je bila njegova prejšnja odločitev napačna, in kaj naj bi ponazoril ta primer?
12 Nikar ne razumimo tega primera napačno! Ne gre za to, da bi nam pokazal, da kristjan ne sme delati kot medicinsko-tehnični asistent. So kristjani, ki naprej opravljajo ta poklic, delajo kot medicinske sestre ali kot šoferji tovornjakov. Ta primer naj samo ponazori, da lahko ima vest svojo vlogo pri opravljanju nekega poklica. Ti imaš mogoče čisto drugačen poklic in opravljaš morda čisto drugo delo, toda vsi kristjani naj bi pomislili, če živijo tako tesno, kolikor se le da, v soglasju z Božjimi potmi in temeljnimi načeli. Če te vest vznemirja, ker je šolana po Božji besedi, kadar od tebe zahtevajo, da narediš določene stvari, ali jo boš pustil ob strani? Koliko se ti zdi vredno to, da imaš pred Bogom in pred ljudmi čisto vest? — 1. Tim. 1:5, 19.
13. O čem naj razmišlja vsak v zvezi s svojim delom?
13 Seveda se ne moremo izogniti vsem problemom, ki nastanejo v zvezi s poklicno dejavnostjo, ker smo še vedno v tem sestavu stvari. (1. Kor. 5:9, 10) Verjetno ti je jasno, da ne moreš spodbuditi tvojega delodajalca, da bi razvil krščansko vest. Morda se odloči, da prezira določene zakone, mogoče daje napačne podatke o kvaliteti svojih proizvodov ali vzame v skladišče blago, ki ga ti ne bi vzel, če bi bila trgovina tvoja. Lahko se zgodi, da tvoji delovni tovariši zapišejo napačne podatke na poročilo o proizvodnji ali pa lenarijo, kadar delodajalca ni v bližini. Toda ti lahko in tudi moraš poslušati svojo vest. In če ti ne dovoli delati določenih stvari ali če te zasmehujejo zaradi tvojega vestnega dela, sprejmi to nase. Apostol Peter je pisal: »Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč.« — 1. Petr. 2:18, 19.
OBČUTLJIVE VESTI LAHKO RAZLIČNO REAGIRAJO
14., 15. a) Na katerem drugem področju še igra vest vlogo? b) Kakšno osnovno stališče imajo kristjani glede tega?
14 Drugo področje, kjer igra vlogo vest, so patriotična praznovanja in ceremonije na javnih prostorih. Kako reagira tvoja vest v takšnem primeru? To je primerno vprašanje, ker na tem in na drugih področjih lahko vesti različno reagirajo.
15 Krščanske Jehovine priče vedo, da imajo mnogi ljudje globoke občutke do patriotičnih ceremonij, od katerih sta najbolj razširjena petje narodne himne in pozdravljanje zastave. V knjigi Essays on Nationalism Carltona Hayesa je o tem rečeno: »Najvažnejši simbol vere in centralni objekt oboževanja nacionalizma je zastava in za pozdrav zastave so si izmislili posebne liturgične oblike ...« Krščanske Jehovine priče povsem priznavajo svobodo, ki jo imajo drugi v teh zadevah, toda zaradi svojega razumevanja Biblije v takih postopkih ne sodelujejo. — Jan. 17:16; 1. Kor. 10:14.
16. H katerima dvema različnima reakcijama lahko vest navede dva kristjana?
16 Toda h kakšnemu postopanju bo tebe navedla vest, kadar se opravlja neka patriotistična ceremonija? Tako lahko poslušalce, h katerim spadaš tudi ti, spodbudijo, da vstanejo in pozdravijo zastavo. Kot kristjan se boš gotovo varoval akta malikovanja. Ali ti bo tvoja vest dovolila, da bi vstal? Kristjan lahko pride v takem položaju do zaključka, da mora obsedeti, ker ima na ta način osebno zagotovilo, da ni zapleten v ceremonijo. Ali bi tvoja vest prav tako reagirala? Drug kristjan bi se v podobnih okoliščinah odločil, da morda vstane. Reče si, da zahteva sodelovanje v ceremoniji več kot samo to, da vstane. Prisotne so spodbudili, da vstanejo in pozdravijo. Mogoče bo pomislil na to, da so trije Hebrejci očitno stali pred podobo, ki jo je dal postaviti Nebukadnezar, da pa se niso hoteli pred njo prikloniti. Zato lahko pride do zaključka, da zahteva v tem primeru polno sodelovanje v ceremoniji to, da vstane in pozdravi, tako da mu vest dovoli enostavno spoštljivo vstati, ne da bi pozdravil zastavo. — Dan. 3:1—18.
17. Ali to pomeni, da nekaj ni v redu? Kaj je razlog za možno razliko?
17 Vidimo lahko torej, da lahko dva kristjana v istih okoliščinah po svoji vesti različno reagirata, čeprav se oba varujeta postopkov, ki jih Biblija obsoja. (2. Mojz. 20:4, 5; 1. Jan. 5:21) Takšna odstopanja od odločitev po vesti niso dokaz za to, da vlada med kristjani zmeda ali neenotnost. To tudi ni dokaz, da eden od obeh nedvomno dela nekaj napačnega. Takšna odstopanja se lahko pričakuje od tega, da sta dosegla in uporabljala krščansko vest.
18. Kako nam koristi, da se pustimo voditi vesti, čeprav lahko zato pride do odločitev po vesti, ki so od človeka do človeka različne?
18 Ali je to zate prednost? Ali je bolje slediti svoji vesti kakor nekemu »pravilu«? Da, v tvojo korist je, če si pripravljen šolati svojo vest in jo poslušati, namesto da upoštevaš nek »talmud« pravil o vseh vprašanjih in posameznostih. To ti bo pomagalo, da boš še več razmišljal o biblijskih temeljnih načelih. Nedvomno se boš naučil jasno misliti in tvoj duh bo spodbujen in okrepljen. Ta koristni učinek je bil poudarjen v neki avstralski študiji o »Oblikovanju« dvanajstletnikov. V poročilu o tem je rečeno:
»Nesorazmerno visoko število zelo kreativnih otrok je bilo med Jehovinimi pričami. Štirje od skupno 394 testiranih otrok so bili člani te sekte in vsi štirje so pokazali visoke kreativne sposobnosti. Deklica, ki je pri Torrance-testu dosegla najvišje skupno število točk, in deklica, ki je od vseh dečkov in deklic edina dosegla gornjih 20 procentov vseh petih primerjav sposobnosti, sta bili Jehovini priči.« (Journal of Personality, marec 1973.)
Kako se je pojasnila ta izredna kreativnost teh mladih Jehovinih prič? V študiji je bila pozornost usmerjena posebno na dejstvo, da v šoli niso enostavno pri vsem sodelovali, kot so na primer patriotistične ceremonije. Pretehtavali so temeljna načela Božje besede in razvili občutljivo krščansko vest.
OBČUTLJIVA, TODA NE BREZPOGOJNO ZAVIRAJOČA
19., 20. a) Zakaj nas občutljiva vest ne zadržuje vedno? b) Kako pokaže to Pavel v svoji obravnavi o mesu in malikih?
19 Videli smo, da deluje vest, če je šolana in vedno bolj v soglasju z Božjimi potmi in njegovo razodeto voljo, običajno zavirajoče. Ne dovoljuje ti več delati določenih stvari, ki si jih delal prej, ker sedaj veš, da so te stvari v nasprotju z Božjimi temeljnimi načeli. Toda če svojo vest šolaš po Božji besedi, to ne pomeni brezpogojno, da deluje v vsakem pogledu zavirajoče. Tvoja dobro šolana vest ti lahko dejansko dovoli delati določene stvari, o katerih si mislil, da niso napačne, preden si spoznal Božjo voljo.
20 V takih primerih je točno spoznanje odločilno. Primer za to najdemo v pojasnilih, ki jih je dal apostol Pavel o uživanju mesa, ki je bilo darovano nekemu maliku, pozneje pa prodano na mesnem trgu ali v neke vrste restavraciji, ki je bila povezana s templjem. Nekdo, ki je pravkar zapustil pogansko religijo in postal kristjan, mogoče takšnega mesa ni hotel jesti, da bi se izognil vsega, kar je bilo v zvezi z maliki. Toda v teku časa je njegovo spoznanje in razumevanje zraslo. Pavel je pisal: »Vemo, da malik ni nič na svetu in da ni drugega BOGA razen enega.« (1. Kor. 8:4) Kristjan, ki je to razumel, je morda prišel do zaključka, da meso, ki se javno prodaja, ni nič nečistega ali zastrupljenega samo zato, ker je bilo prej darovano nekemu maliku, ki ni Bog. S takšnim spoznanjem okrepljena vest mu je morda dovoljevala, da kupi meso na trgu ali v javni restavraciji. — 1. Kor. 8:10; 10:25.
21. Kako lahko točno spoznanje tudi danes učinkuje?
21 Podobno lahko deluje točno spoznanje na vest tudi danes. Neki mladi mož v Ohio je bil vzgojen v prepričanju, da kristjani ne smejo piti nobenih alkoholnih pijač. Opozorila pred pijančevanjem in opis pijanca v Pregovorih, 23. poglavje, se je celo na pamet naučil. Ko je v poznejših letih postal Bogu predani služabnik, mu njegova vest še vedno ni dovolila piti piva ali vina. Takrat pa je slišal neko predavanje, v katerem je bilo točno razloženo, kaj govori Biblija o alkoholu, in je o tem razmislil. Govornik je opozoril na to, da Biblija pijanost nedvoumno obsoja. (Preg. 23:20, 21; Efež. 5:18; 1. Petr. 4:3) Vendar Biblija ne prepoveduje skromnega uživanja alkoholnih pijač; Jezus je enkrat celo spremenil s čudežem vodo v vino in vino je včasih tudi pil. (1. Moj. 14:18; Ps. 104:15; Prop. 9:7; Jan. 2:3—11; Luk. 22:17, 18) Čeprav so mu bili ti teksti poznani, je prišel mladenič šele tedaj do uravnovešenega zaključka, h kateremu vodijo ti teksti. Ko mu je pozneje neki Italijan gostoljubno ponudil kozarec vina, mu je njegova krščanska vest dovolila, da je vino vzel.
22. Katerega važnega faktorja ne sme prezreti nekdo, ki ima močno vest?
22 Ali je postala tvoja krščanska vest močnejša in bolj uravnovešena, ko si dobil več spoznanja o Božji besedi in o njegovih poteh? Če da, potem se gotovo zavedaš tudi tega, da je važno upoštevati občutke tistih, katerih vest morda drugače reagira kakor tvoja. K temu sklepu je prišel Pavel, ko je pojasnil, da maliku darovano meso v resnici ni »nič«. Pisal je: »Ali ni v vseh tega spoznanja.« (1. Kor. 8:4, 7) Nekateri kristjani zaradi svojega prejšnjega malikovanja niso mogli jesti takšnega mesa z dobro vestjo, čeprav so ga javno prodajali. Če bi kristjan, ki je imel »spoznanje« in močno vest, »vse« jedel, bi lahko pripravil do spotikanja svojega brata, »ki je zanj umrl Kristus«. Zato je pojasnil Pavel: »Zato če jed (takšno meso) pohujšuje brata mojega, ne bom jedel mesa nikdar ne.« — 1. Kor. 8:10—13; 10:27—29.
23. V katerem pogledu naj bi vest drugih igrala vlogo pri naših odločitvah?
23 Ali imaš ti isto stališče? Morda se zdi nekaj dovoljeno tebi po tem, kar veš o Božji razodeti volji in kar ti tvoja vest dovoljuje. Mogoče je to povezano s tvojo obleko ali pričesko, z dekoracijo v tvojem stanovanju ali v zvezi z načinom sprostitve. Toda kaj storiš, če imajo mnogi v tvoji okolici občutek, da tvoje postopanje za kristjana ni dostojno? Ali si tedaj zadosti trden kristjan, da lahko z veseljem rečeš: »Če se moji bratje zato spotikajo, tega ne bom nikoli več delal, zato da se moj brat ne bo pohujšal«?
24. Kaj naj storimo, če je naša vest v nasprotju z vestjo nekoga, ki ima avtoriteto nad nami? Zakaj naj bi upoštevali vest drugih?
24 Vest drugih je treba upoštevati še v nekem drugem pogledu. Mogoče ti ugaja neka določena nova moda ali pričeska. Tvoja vest s tem ni obremenjena. Toda kot mladoletnik ali kot poročena žena moraš dobiti dovoljenje svojega očeta oziroma svojega moža. Ali si upošteval njegovo vest? Če si zainteresiran za določene službene prednosti v krščanski skupščini, igra vest starešinstva pri tem svojo vlogo. (1. Tim. 3:9) Seveda jim je jasno, da je pričeska prepuščena okusu vsakega posameznika. Če pa se jih vpraša, če bi te lahko priporočali za določeno službeno prednost, mora odločati njihova vest. Oni nosijo težko odgovornost glede ugleda krščanske skupščine in zavedajo se, da morajo biti tisti, ki dobijo posebne prednosti, zgledni. (1. Tim. 3:2, 7, 10; 5:22) Če je torej nekaj, kar tvoja vest dovoljuje, v nasprotju z vestjo tistih, ki imajo avtoriteto ali stojijo kot poglavarji nad teboj, bodisi tvoji starši, tvoj zakonski mož ali krščanski nadzorniki, bodi pripravljen narediti spremembe, da bi ti lahko »z dobro vestjo« nekaj dovolili ali te za kaj priporočili.
RAZVIJ OBČUTLJIVO VEST
25. Kaj pomeni, da je neka stvar prepuščena vesti?
25 Kdor bi rad razvil v razumnem obsegu občutljivo vest, mora biti stalno buden. Tako hitro se zgodi, da ljudje v naši okolici vplivajo na nas v slabem smislu, ljudje, katerih vest je popustljiva, otopela ali celo oskrunjena. (Tit 1:15) Pojavili se bodo mnogi problemi, v katerih boš moral odločati po lastni vesti. Če si se trudil razviti občutljivo krščansko vest, ti bo to v veliko pomoč. Bodi pripravljen skrbno poslušati glas vesti in ne misli, da je pri neki stvari, ki je prepuščena tvoji vesti, vseeno, kaj delaš. Nasprotno! Odločitev, ki jo storiš, lahko vpliva na vso tvojo prihodnost, na tvoj glas kristjana, tvojo duhovnost in — kar je najvažnejše — na tvoj odnos do Jehove Boga.
26., 27. a) Kako nam lahko pomaga pogovor s starešino, toda česa on ne more storiti? b) Pod katerim pogojem nam bo občutljiva vest v pomoč?
26 Ne oklevaj, kadar se moraš v važnih zadevah pogovoriti z zrelimi kristjani, na primer s starešinami v skupščini, tudi če ostane stvar prepuščena tvoji vesti. Oni seveda ne morejo zate odločati. (Odkritosrčen kristjan, ki je vprašal glede neke družinske zadeve, je rekel: »Ali je to proti krščanski vesti?«) Ne, starešina ti ne bo mogel reči, kako naj tvoja vest reagira, toda morda ti lahko da uravnovešen biblijski nasvet, ki ti pomaga pri odločitvi. Če je bila tvoja vest oblikovana po Jehovinih poteh in po njegovi osebnosti, če reagira na njegova temeljna načela, ti bo v pomoč, da boš lahko ohranil svoje poti ravne. (Ps. 25:4, 5) Tvoja občutljiva vest te bo pri tem vodila.
27 Zadovoljni smo lahko, da smo od Boga dobili dar vesti in ga lahko uporabljamo. To je blagoslov. Če ostane vest občutljiva in je uravnovešena s pomočjo Božje besede, ti lahko pomaga, da pred Bogom in ljudmi modro postopaš. (2. Kor. 4:2) Lahko ti pričuje, da živiš na način, ki ti bo verjetno prinesel Jehovino večno milost. — 2. Kor. 1:12.