»Delati dan in noč«, da bi pridobili učence
»Ker smo vam iskreno naklonjeni, nas je bila volja, da niste samo deležniki dobre vesti, temveč tudi naših duš, ker ste se nam zelo priljubili. ... Dan in noč smo delali ... ko smo vam oznanjali Božjo dobro vest!« (1. Tes. 2:8, 9, NS)
1. a) Zakaj je Jehovina organizacija tako uspešna? b) Kaj naj bi sedaj delali vsi Božji služabniki?
JEHOVINA ORGANIZACIJA dela z občutkom nujnosti. Dela je ogromno. V soglasju z molitvijo, naj bi bilo posvečeno Jehovino ime, zvesta stvarjenja v nebesih nimajo pokoja »noč in dan govoreč: Svet, svet, svet, Jehova Bog, Vsegamogočni«. (Raz. 4:8; Mat. 6:9) Enako tudi zvesti Božji služabniki v tem »času konca« kljub človeškim nepopolnostim na vsej Zemlji živijo »v svetem življenju in pobožnosti, ker čakajo in pospešujejo prihod dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope«. Kako čudovita je vendar Božja obljuba, da bodo temu ognjenemu »dnevu« sledila »nova nebesa in nova zemlja«! (2. Pet. 3:11—13; Dan. 12:1—4)
2. Kaj pripada Božji službi?
2 Božja služba ni tako enolična kakor običajno posvetno delo. Pri tem ne gre za dejavnost, ki bi se opravljala samo v nočni ali dnevni izmeni. To delo opravljamo, ker imamo v poslušnosti do Jezusove zapovedi globoko željo oznanjevati in pridobivati učence ter se razdaja »dan in noč« v krščanski ljubezni. (Mat. 24:14; 28:19; Jan. 13:34) To ne pomeni, da ne upoštevamo naših potreb po počitku in razvedrilu, ker bi sicer hitro potrošili svojo moč in zdravje. Vendar moramo biti vedno pripravljeni ob vsaki priložnosti pomagati drugim v duhovnem pogledu, bodisi »podnevi« ali »ponoči«.
3. Kakšno stališče so imeli Pavel in njegovi sodelavci do skupščine v Solunu?
3 Prav to so delali apostol Pavel in njegovi sodelavci. K temu jih je gnala njihova »iskrena naklonjenost« do zainteresiranih ljudi. Ko so v Solunu ustanovili novo skupščino, so se kmalu začele preizkušnje in preganjanja. Toda novi kristjani so v teh preizkušnjah ohranili svojo čistost in zato so se zelo priljubili tistim, ki so jih poučevali. Pavel in njegovi sodelavci niso želeli dati Solunčanom le »dobre vesti«, ampak tudi »svoje duše«, skrbeč za svoje lastne potrebe; seveda pa so uporabili mnogo več časa za poučevanje novih učencev. Tako so resnično dan in noč uporabljali svoje duše za Jehovino službo.
4. Kakšno realno stališče do naše službe naj bi imeli danes mi?
4 Ali smo mi prav tako zaskrbljeni za »ovcam podobne« ljudi v našem območju? Zavedamo se, da moramo opravljati delo, ki nam ga je zapovedal Bog. Vendar ima večina med nami posvetno zaposlitev (da ne bi bili v breme drugim) ali mora skrbeti za družino ali še hodi v šolo. Toda v našem prostem času sodelujemo v službi oznanjevanja. Kako smo zaskrbljeni za zainteresirane osebe, ki jih najdemo v službi oznanjevanja? Ali zares čutimo do njih »iskreno naklonjenost«? Mogoče prebijemo v službi oznanjevanja dosti ur in nas veseli, kadar nam uspe prijaznim ljudem oddati knjige in časopise. Verjetno napravimo tudi nekaj naknadnih obiskov. Toda večkrat mine mesec ali dva, ne da bi zainteresirane ljudi zopet obiskali in pogledali, kako je z njimi. Ali res mislimo na to, da gre za človeška življenja? Smo pripravljeni.tem ljudem podati ne samo »evangelij Božji ..., ampak tudi svoje duše«, da bi našli pot življenja?
5. Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega zgleda?
5 Pavel je dal odličen zgled, ker se je razdajal za svoje nove brate in zainteresirane ljudi. Pri svojem zadnjem slovesu od starešin skupščine v Efezu je rekel: »Zato čuvajte, spominjajoč se, da tri leta noč in dan nisem nehal s solzami opominjati slehernega izmed vas. V vsem sem vam dal zgled, da se je treba tako truditi in spominjati se besed Gospoda Jezusa, da je on rekel: Veliko bolje je dati, nego vzeti«. (Dej. 20:31, 35) Če smo zares tako zaskrbljeni za ovce kakor Pavel, se bomo z vsem srcem in vso dušo trudili, da bi jim pomagali. Prizadevali si bomo, da jih že v nekaj dneh zopet obiščemo ali jih pokličemo po telefonu in s tem zbudimo njihovo zanimanje. Hudič in njegovi pomočniki bodo poizkušali zatreti to zanimanje; zato moramo biti budni, da bi pomagali »ovcam«. (Luk. 8:11, 12)
OSTATI ZAPOSLEN »DAN IN NOČ«
6., 7. a) Kakšna razširitev poteka in kaj je zaradi tega nujno? b) Zakaj naj bi v našem območju delali ponovne obiske?
6 Medtem ko nadaljujemo z oznanjevanjem dobre vesti, najdemo vedno znova zanimanje. S tem se neprestano povečuje naše delo. Ustanavljajo se nove skupščine, oddanih je vedno več Biblij, knjig in časopisov; v službenem letu 1974 je bilo oddano vsega skupaj 313 229 157 izvodov. Ponovno se je pridobilo 2 387 904 novih naročnikov za časopisa Stražni stolp in Prebudi se. Zelo nujno je zopet obiskati takšne, ki so sprejeli te izdaje.
7 Zgodi se tudi, da stanovalci ne vzamejo nobene literature, vendar se zelo pohvalno izražajo o gorečnosti Jehovinih prič, ki tako pogosto govorijo pred njihovimi vrati. Takšni ljudje so zaskrbljeni zaradi vedno večje pokvarjenosti in krivičnosti na Zemlji. To nam omogoča, da jim pomagamo. Pravicoljubni ljudje vedno bolj razločno spoznavajo, da sebična in brezsrčna družba naših dni ne daje nobenega upanja za bodočnost. (Ps. 92:7) Če se bomo ponovno pogovarjali s takšnimi ljudmi, nam jih bo morda uspelo prepričati o realnem upanju. Misleč na to »bomo težko delali in se trudili, ker smo upanje svoje postavili na živega Boga, ki je Rešitelj vseh ljudi, posebno vernih«. (1. Tim. 4:10, NS)
8. Kaj se bo zgodilo, če bomo upoštevali nasvet iz Propovednika 11:6?
8 Ako ostanemo zaposleni »dan in noč«, bomo morda pri naših sodelavcih, sosedih ali sošolcih oz. študentih našli poslušajoče uho.
Skupščina v nekem univerzitetnem mestu sporoča, da že nekaj časa šest študentk redno obiskuje sestanke. Ena izmed njih dela sedaj kot splošni pionir, medtem ko še naprej študira na fakulteti. Neka druga študentka, ki je spoznala resnico po tej novi Jehovini priči, se je vrnila v svoj rodni kraj, da bi tam delala kot splošni pionir, a še ena, ki jo je prva študentska poučevala, je bila pravkar krščena.
V knjigi Propovednika 11:6 najdemo dober nasvet: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono, in ako oboje hkrati zraste, tem bolje«. Če bomo opazili vsako priložnost, ki se nam nudi, bodisi »podnevi« ali »ponoči«, da bi z drugimi govorili o »dobri vesti Kraljestva«, bomo tu pa tam včasih popolnoma nepričakovano našli srca, ki bodo sprejemljiva za dobro vest Kraljestva.
9. Zakaj lahko zaupamo v Jehovin blagoslov?
9 Jehova »pozna srca vseh«. Le marljivo oznanjujmo in poučujmo; vest se bo potem že sama ukoreninila v srcih iskrenih ljudi, a Jehova bo »dal rast«. (Dej. 1:24; 1. Kor. 3:6) Večkrat bomo doživeli zavrnitve in razočaranja, toda z zaupanjem pričakujmo izpolnitev Salomonovih besed: »Meči kruh svoj po vodi, kajti po mnogih dneh ga najdeš«. (Prop. 11:1)
10. Kako delamo z določenim ciljem?
10 Vse Jehovine priče naj bi z resnično skrbjo spremljale vsako zanimanje, ki se pokaže. Tedaj ne bodo le zapisale imena takšnega človeka, beležko potem vtaknile v torbo in na vse skupaj pozabile. Toliko bolj so resno zaskrbljene, da bi tem novim dale potrebno pomoč. Upoštevajo besede v Preg. 3:27: »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko je more storiti roka tvoja.« Napravi to! Če boš kolikor mogoče kmalu zopet obiskal zainteresirano osebo, da bi z njo nadaljeval začeti biblijski pogovor, boš koval železo, dokler je še vroče. S tem boš pospeševal zanimanje, preden ga bo imel nasprotnik čas ali priložnost zadušiti.
Oznanjevalec Kraljestva je ponovno govoril z neko zainteresirano osebo samo eno uro po prvem obisku. V nekaj več kot enem tednu je napravil tri nadaljnje ponovne obiske, da bi odgovoril na biblijska vprašanja, potem pa je vpeljal biblijski študij.
11. Kaj ljudje nujno potrebujejo in kaj lahko napravi kristjan, da bi ustregel tej potrebi?
11 Vsako leto pustijo Jehovine priče na vsej zemlji mnogo milijonov tiskanih izdaj v preko 160 jezikih v stanovanjih zainteresiranih ljudi. Toda da bi bili rešeni v prihajajoči »veliki stiski«, potrebujejo ljudje več kot samo tiskane izdaje. Potrebna jim je osebna pomoč, da bi mogli sprejeti biblijsko resnico v svoje srce in misli. (Rim. 10:10—15; 12:1, 2) Na svoja čela morajo dobiti »znamenje« prave krščanske osebnosti. (Ezek. 9:4; Efež. 4:24) Potreben je čas, da bi spoznali biblijska temeljna načela in postali »nova osebnost«. Krščanski Božji služabniki morajo novozainteresiranim pomagati ljubeznivo, potrpežljivo in z razumevanjem, da bodo resnično spoznali pogoje za dosego večnega življenja in svoj um oblikovati v skladu s krščanskim načinom življenja. Si jim pripravljen pomagati? Nikdar ne bi smeli pozabiti nujnosti časa. Misliti bi morali na to, da gre za življenje in smrt, zato se bomo z molitvijo razdajali zanje, dokler je še čas. (Jan. 9:4; Fil. 1:9—11)
12., 13. a) Katere spremembe so napravili apostoli in ostali, da bi lahko sodelovali v delu pridobivanja učencev? b) Kako lahko tudi mi danes doživimo podobne blagoslove?
12 Morda poreče kdo »Ne morem voditi biblijskega študija na domu« ali »Enostavno nimam časa, da bi z nekom preučeval redno vsak teden«. Res je, nekateri med nami so še novi in neizkušeni, a nekateri nimajo zadovoljive šolske izobrazbe. Drugi se zopet trudijo, da si v tej moderni družbi zaslužijo za svoje življenjske potrebe in imajo zato zelo malo časa za druge reči. Vendar, ali ne bi mogli napraviti istega kakor apostoli in ostali učenci tistega časa? Nekateri izmed njih so bili ribiči ali so imeli kakšen drug poklic. Toda spremenili so svoj način življenja tako, da so lahko hodili za Jezusom in se poučili, kako se oznanjuje in poučuje. Za to so si vzeli čas. (Mar. 1:16—20)
13 Ti apostoli niso imeli nobene izredne šolske izobrazbe ali posebnega znanja. Toda imeli so Božjega Duha in so sprejeli pouk, za katerega je poskrbel Jehova. Že v kratkem času je njihovo goreče oznanjevanje in poučevanje povzročilo viden napredek, tako da je bilo v Jeruzalemu »nekako pet tisoč« vernikov. Nasprotujoče oblasti tega dela niso mogle zadržati. »Ko pa vidijo srčnost Petrovo in Janezovo in zaznajo, da sta neučena in preprosta človeka, se začudijo; in ju spoznajo, da sta hodila z Jezusom«. (Dej. 4:4, 13; Jan. 7:46)
14. a) Za kaj se sedaj zanimajo in zakaj je to tako nujno? b) K čemu naj bi nas spodbudila naša vera v prerokbe?
14 Peter, Janez in ostali učenci so bili zainteresirani za rešitev človeških življenj. Še danes je to naša velika želja. Obsojeni svet stoji tik pred »veliko stisko« — to bo »čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa«. Toda preostali člani duhovnega Izraela imajo upanje na rešitev. Zavladalo bo veliko veselje, ko bo tudi »velika množica ... iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov ...« prišla živa iz »velike stiske, ker veruje v prelito kri jagnjeta Jezusa Kristusa in služi Jehovi »noč in dan v svetišču njegovem«. (Dan. 12:1; Raz. 7:9—15) Veruješ v to? Zakaj ne bi potem napravil potrebne spremembe v svojem življenju, da se popolnoma zavzameš za iskanje iskrenih ljudi, jih ponovno obiskuješ in z njimi proučuješ, dokler ne bodo odločno hodili po poti rešitve? Nujnost časa zahteva takšen trud! (Rim. 13:11, 12)
15. Kako se lahko poveča delo pridobivanja učencev?
15 Brezpogojno moramo pomagati tistim, ki se iskreno zanimajo za Božjo besedo. Če iz kakršnegakoli vzroka ne moremo sami opraviti ponovnega obiska, potem prosimo drugega oznanjevalca, da to napravi namesto nas. Starešine in sluge pomočniki v skupščini ti bodo radi pomagali, da bi pravilno poskrbel za vse zainteresirane. Vsi, ki sodelujejo v službi kraljestva in celo oni, ki so morda prvič sodelovali pri razširjanju Kraljevskih vesti, so spodbujeni, da se udeležijo tudi ostalih vej službe oznanjevanja, kot so ponovni obiski in biblijski študiji. V soglasju s Pavlovim svarilom boš morda prav tako napredoval kakor mladi nadzornik Timotej: »Za to skrbi, v tem bivaj, da bode napredek tvoj očiten vsem. ... Stanoviten bodi v tem, kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo«. (1. Tim. 4:15, 16)
PRILAGODITI SE POTREBAM ZAINTERESIRANIH OSEB
16. Kako bi lahko uporabili knjigi Resnica ... in Resnični mir in varnost ... ?
16 Krščanski Božji služabnik mora biti pri vpeljavi in vodenju biblijskih študijev zelo prilagodljiv in mora razodeti sposobnost razločevanja. Kdor že nekaj ve o Bibliji in pripada kakšni krščanski cerkvi, bo morda želel proučevati Biblijo s pomočjo knjige Resnica, ki vodi do večnega življenja. Pri nekom, ki se posebej zanima za rešitev svetovnih problemov ali je ogorčen zaradi pokvarjenih ljudi, bo primeren študij na osnovi knjige Resnični mir in varnost — od kod ju lahko pričakujemo? (ni v slovenščini, op. prev.) Priporočljivo je, da bi vsak novinec, preden se pusti krstiti kot Kristusov učenec, prebral obe omenjeni knjigi ter skrbno pregledal biblijske stavke, da bi mogel jasno razumeti biblijske nauke in temeljna načela krščanskega življenja. (Dej. 17:11)
17. Kako se lahko delo poučevanja na vsej Zemlji prilagodi različnim situacijam?
17 V nekaterih delih zemlje imajo ljudje zelo malo ali pa sploh nobene izobrazbe. Nekateri ne znajo niti brati niti pisati. Vendar se tudi med njimi najde odkritosrčne ljudi, ki bi želeli dobiti prednost preživetja »velike stiske«. V nekaterih deželah, kjer sploh ni knjižnega jezika, uporabljajo Božji služabniki piktografijo (pisava v slikah), da bi ljudem predstavili najvažnejše nauke Biblije. V mnogih državah so Jehovine priče zainteresirane ljudi naučile brati in pisati, da bi lahko napredovali v svojem biblijskem študiju. Za slepe se dobijo izdaje v pisavi slepih. V Afriki in mnogih drugih deželah krščanstva je v preprostem slogu napisana knjižica »Dobra vest kraljestva« s svojim razločnim podajanjem dosegla srca mnogih ljudi. V nekaterih azijskih deželah se je knjižica »Glej, novo delam vse« izkazala za učinkovito sredstvo za poučevanje novih, ki še ničesar ne vedo o Bibliji. Navajamo primer:
Neki Azijec, ki je zavzemal pomemben položaj v banki, je kupil večje zemljišče, da bi na njem zgradil lepo hišo. Toda prav v tistem času je njegova žena začela preučevati z Jehovinimi pričami. Po nekaj pogovorih je tudi on začel proučevati. Pri tem je uporabljal brošuro »Glej! Novo delam vse«. Ko je prišel do 4. odstavka, je ugotovil, da je prav Jehovina ureditev tisto, kar ga privlači. Od tedaj je zelo marljivo proučeval Biblijo. Ni samo popolnoma opustil svojih načrtov za novo hišo, ampak je tudi odpovedal svojo zaposlitev v banki, da bi se laže osredotočil na svoj biblijski študij. Po dveh mesecih študija je začel oznanjevati. Skupaj s svojo ženo se je preselil v manjše stanovanje, da bi ju nič ne oviralo sprejeti pionirsko službo, kakor hitro bi izpolnila pogoje za to. Pionir, ki je z njima proučeval, pravi: »Kakšna čudovita prednost je pomagati takšnim ovcam podobnim ljudem!«
18. Kako naj bi pokazali sposobnost prilagajanja pri vpeljavi biblijskega študija?
18 Na razpolago je dosti biblijskih izdaj, ki so določene za to, da bi pritegnile pozornost novih in jim dale to, kar jim je potrebno. Znanstveno usmerjeni ljudje ali takšni s posebno izobrazbo, se bodo morda obotavljali študirati Biblijo, ker je cilj napada močne kritike. Toda z razgovorom o gradivu, ki ga vsebujeta knjigi Ali je Biblija resnično Božja beseda? in Ali se je človek razvil, ali je bil ustvarjen? (ni v slov. — op. prev.), bodo morda spoznali, da nam daje Biblija najboljšo izobrazbo in da sploh ni neznanstvena. Pri nekaterih bomo mogoče uspeli s tem, da bomo pokazali zanimanje za njihove otroke in jih poučili, kako lahko knjigo Poslušati velikega Učitelja proučujejo s svojimi otroci. Pozneje nam bo verjetno uspelo proučevati z vso družino. Zato moramo biti prilagodljivi, kadar želimo vpeljati biblijski študij in seveda tudi pri izbiri najprimernejšega pripomočka za takšen študij.
19. Kako se lahko prilagodimo težjim situacijam?
19 Včasih se bo potrebno prilagoditi tudi tedaj, kadar želimo določiti, kdaj in kje bomo preučevali. Na primer: Jehovina priča, ki proučuje z ribičem, si bo morala vzeti čas zvečer, ko se ribiška barka vrne z morja; zato mora prestaviti svoj družinski študij na drug primeren čas. Nekateri bodo morali proučevati v času opoldanskega odmora in bodo tako vsak teden imeli mogoče dva kratka študija. Proučuje se lahko tudi na klopi v parku, v parkiranem avtomobilu ali v stanovanju oznanjevalca, če tega zaradi nasprotovanja ni mogoče napraviti drugje.
KAJ BOŠ NAPRAVIL V DELU PRIDOBIVANJA UČENCEV
20. Kaj je potrebno, da bi bili uspešni v pridobivanju učencev? Povej primer!
20 Vse, kar lahko napravi posameznik, je odvisno od mnogih okoliščin: od njegovih družinskih obveznosti, njegovega zdravja in ostalih činiteljev. Toda, kaj želiš ti? Bi se želel še več udejstvovati v službi oznanjevanja, da bi ti resnično uspelo pridobiti učence? Potem napravi vse — in imej popolno zaupanje v Jehovo. Naslednji doživljaj pokaže, kaj se je primerilo nekomu, ki je to napravil:
Mlada žena, ki je odrastla kot navidezna kristjanka, je občutila, da ji nekaj manjka. Zelo so jo prevzele vse lepote stvarstva, toda ni slavila stvarnika. Po Jehovinih pričah je zvedela, da ima Bog čudovito vseobčo organizacijo in svoj kraljevski namen. Skoraj ni mogla dočakati svojega krsta, da bi s tem izpolnila zahtevo za splošno pionirsko službo. Do tedaj je živela le za svojega moža in svoje otroke. Z njihovo pomočjo se je lahko sedaj preusmerila, da ne bi služila samo njim, ampak predvsem Jehovi. Z zaupanjem v Jehovo je reševala problem za problemom. Njen mož se je strinjal s tem, da zapusti delo — delala sta namreč v istem podjetju — in prav tisti dan je doživel presenečenje. Njegov osebni dohodek se je nepričakovano še enkrat povečal. Kadar se je na večer napornega dne vrnila iz službe oznanjevanja, je bila zelo utrujena, toda svojemu možu je pokazala le veselje. Ko je zelo nujno potrebovala avtomobil, ji je za njeno službo mož podaril majhen avto. Nikdar ne zamudi nobenega sestanka; vsak dan bere Biblijo in zelo se čuti ohrabreno s primeri zvestih Božjih služabnikov davnine. Ob neki priložnosti je s svojimi otroki potovala nad 1500 kilometrov, da bi oznanjevala na nekem otoku, v svojem rojstnem kraju. Našla je zelo veliko zanimanje za Biblijo in tja so bili kasneje poslani posebni pionirji, da bi nadaljevali delo. Tej mladi gospodinji se je resnično izpolnila njena življenjska želja. (Ps. 145:16)
21. Kdo doživlja danes v službi oznanjevanja resnično veselje?
21 Kakor ta, tako nam tudi mnogi drugi doživljaji pokažejo, da ne moremo pomembnega dela oznanjevanja in pridobivanja učencev opravljati z lastno močjo. Opreti se moramo na Jehovo in se prepustiti njegovemu vodstvu. On nam bo pomagal uporabiti naše sposobnosti. Pavel je pisal kristjanom prvega stoletja: »Kajti glejte poklic svoj, bratje, da ni poklicanih mnogo modrih po mesu«. Temveč, »kar je neumnega na tem svetu, to si je Bog izbral, da osramoti modre«. (1. Kor. 1:26, 27) Tudi danes je tako. Ne tisti, ki so študirali teologijo, ampak preprosti ljudje, ki ljubijo Boga in svojega bližnjega ter delajo dan in noč, da bi pridobili učence, so tisti, ki požanjejo v svoji službi uspeh in radost. Njihovo iskreno zanimanje za soljudi izžareva na druge. Tudi »svetlo spoznanje Božje«, ki ga imajo v srcu, z Božjo močjo odseva na druge in jim priporoča njegovo resnico. (2. Kor. 4:6, 7)
22. a) Kaj je po 1. Kor. 15:58 zagotovljeno onim, ki se zelo trudijo? b) Prikaži z lastno izkušnjo ali z izkušnjo nekoga drugega, kakšno veselje doživimo, če smo v službi delavni dan in noč.
22 Ne glede na sprejem, ki ga doživimo, naše delo ni zaman. (1. Kor. 15:58) Največje veselje nam vsekakor povzroči delo pridobivanja učencev. Neka gospodinja, ki je s strani moževih staršev morala prestajati nasprotovanje, je kljub temu pogumno zapustila službo v njihovi restavraciji, da bi lahko služila kot polnočasni pionir, piše o svoji radosti:
Čeprav so bili starši sprva razočarani, so lahko videli, da je družina njihovega sina bolj združena in srečnejša ter da njihova snaha v nobenem primeru ni lena, ampak od jutra do večera težko dela. Moja dejavnost se je tudi za našo družino pokazala zelo blagoslovljeno. Že prvo leto je začel oznanjevati naš sedemletni sin, a z devetimi leti je bil krščen. V službi je zelo goreč. V manj kot petih letih pionirske službe sem pomagala devetnajstim osebam, da so bile krščene. V obeh prvih mesecih službenega leta 1974 so se dale krstiti tri osebe, s katerimi sem proučevala, a danes že vseh osem oseb, s katerimi sedaj preučujem, redno prihaja na sestanke. Tri med njimi bodo kmalu začele z oznanjevanjem. Kadar najdem ljudi, ki želijo proučevati, imam vedno občutek, da Jehova dobro pozna svoje ovce in tudi želi, da bi bile zbrane, a vse to me resnično napolnjuje z veseljem. Večkrat imam veliko dela in sem včasih prav izčrpana, toda takrat si vedno znova berem Izaijo 40:25—31. Hvaležna sem za prednost, da lahko pridobivam učence in v veliko zadovoljstvo mi je, da je moje življenje tako izpolnjeno. Če bi morala zopet vse znova začeti, bi delala isto delo in zopet krenila po isti življenjski poti.
23. a) Kakšno ohrabritev lahko črpajo iz zgleda Pavla in Sile tisti, ki so še poklicno zaposleni? b) Kako bodo novi učenci postali naša »slava in veselje«?
23 Verjetno ne morejo vsi služiti v enaki meri. V nekaterih krajih je mogoče tudi odziv sorazmerno slab. Toda mi vsi lahko z vsem srcem in z vso dušo služimo v delu oznanjevanja in poučevanja z zaupanjem, da nas bo Jehova pripeljal k tistim, ki mu pripadajo. Mnogim med nami bo uspelo biti kakor Pavel in Sila, ki sta bila pripravljena delati »dan in noč« ne samo v njunem poklicu, temveč tudi, da bi ljubljenim novim učencem »podala dobro vest in svoje lastne duše.« O teh novih učencih bi lahko rekli kakor apostola: »Kajti kdo je naše upanje ali veselje ali slave venec? Ali ne tudi vi pred Gospodom našim Jezusom Kristusom o prihodu njegovem? Vi ste zares slava naša in veselje«. (1. Tes. 2:7—9, 19, 20) To bo trajno veselje. Resnično, kako veselo bo, ko bomo po »veliki stiski« v novi ureditvi za vedno združeni s tistimi, ki smo jim pomagali spoznati Jehovo!