Sodelavci pri žetvi

»Tedaj reče (Jezus) učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:37, 38)

1. Kako lahko gledamo na naše delo kljub močnemu preganjanju?

ŽETEV ni vedno delo v ugodnih ali lahkih pogojih, temveč zahteva vztrajanje. V nekaterih področjih naletijo Jehovine priče na ogorčeno nasprotovanje, toda zbiranje se kljub temu nadaljuje. Izkušnje so celo pokazale, da je ravno nasprotovanje navedlo ljudi, ki sicer niso hoteli nič vedeti o Jehovinih pričah, da so na vso stvar drugače gledali. V poročilu v Letni knjigi Jehovinih prič 1978 je navedenih skupaj 18 dežel, kjer je nasprotovanje posebno veliko. In v teh osemnajstih deželah se je lani krstilo 9673 oseb!

2. Na kakšno silovito nasprotovanje so naleteli v Nehemijevih dneh in kako so ga premagali?

² Jehovinim pričam težko delo kljub velikemu nasprotovanju ni nič novega. Danes je tako kakor v dneh Nehemije, ko so Jehovini služabniki gradili obzidje Jeruzalema, sosednja ljudstva pa so se v svojem sovraštvu združila v boj proti mestu. Nehemija poroča: »In bremenarji so nakladali, vsak z eno roko delajoč, z drugo pa držeč orožje. In zidar je vsak imel meč pripasan k ledju, in tako so zidali. In trobentač je stal poleg mene.« (Neh. 4:17, 18)

3. a) Zakaj je imelo takrat Božje ljudstvo »pogum za delo«? b) Katera Izaijeva prerokba nas danes prav tako spodbuja?

³ V istem poglavju v šesti vrsti pravi, da je »ljudstvo imelo pogum za delo«. Poznamo skrivnost tega dobrega stališča srca? Omenjeno je v Nehemiji 8:10: »Radost Jehovina je vaša moč.« Mar ni tudi danes tako? Se v zvezi s tem ne spomnimo tega, kar je rekel Jehova po svojem preroku Izaiji, pokazujoč na razliko med pravimi in navideznimi služabniki: »Glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali; glej! hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.« Dalje je rekel Jehova: »Glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo ... Ali veselite se in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.« (Iza. 65:13—18)

RADOSTNO DELATI Z BOŽJO BESEDO

4. Kaj vse nam je dal Jehova, da bi bili radostni delavci?

⁴ Zares imamo vse razloge, da smo radostni delavci. Imamo Jehovin blagoslov. Imamo njegovega duha, in »radost« pripada sadovom tega duha. (Gal. 5:22) Prav tako imamo »meč duha, ki je Božja beseda«. (Efež. 6:17) Kakšno veselje je uporabljati to pri oznanjevanju »dobre vesti«! To pokazujejo naslednji resnični doživljaji.

5.–7. Kako se je v doživljaju s knjigo Resnica pokazal Jehovin blagoslov?

⁵ »V službi oznanjevanja sva s partnerko nekega dne prišli k mladi ženi, ki je pokazala nekaj zanimanja za to, kar sva ji povedale iz Biblije, in vzela je knjigo Resnica, ki vodi do večnega življenja. Imela je razna vprašanja in z odgovori sva njeno pozornost usmerili na Biblijo. Pozorno je poslušala, kaj Biblija govori o teh vprašanjih. Ker sta se z možem ravno pripravljala na pot, smo se dogovorili, da ju spet obiščeva, ko se vrneta. Ko sva šli od hiše, se je pripeljal njen mož. Malo sem oklevala, in se potem odločila, da bo bolje, če takoj govoriva z njim, in morda prehitiva probleme, ki bi nastali pozneje. Kratko sva mu pojasnili namen najinega obiska in omenili, da je žena sprejela pomoč biblijskega študija, in da bi se radi vrnili kdaj pozneje ter se z njo še pogovarjali o Bibliji. Bil je zelo prijazen in je rekel, da on in žena ne vesta veliko o Bibliji, da pa bi jo rada spoznala!

⁶ Ko sva ju z mojim možem prvo soboto v juniju ponovno obiskala, sva bila prisrčno sprejeta in zelo lepo smo se pogovarjali. Pri obisku teden dni pozneje sta že oba prebrala knjigo Resnica in sta imela celo vrsto vprašanj. Teden dni zatem sta prvič obiskala naše javno predavanje in študij Stražnega stolpa. Kmalu zatem sta začela obiskovati študij knjige in v naslednjem mesecu sta sodelovala v teokratični službi usposabljanja. Celo preden sta obiskovala vse sestanke, sta napravila korenite spremembe v svojem življenju; opustila sta kajenje in prekinila druženje s svetom. Naučila sta svojega dveletnega otroka, da je na sestankih tiho sedel, in mesec dni zatem, ko sta začela obiskovati vse sestanke, sta se z nami udeležila službe oznanjevanja. Približno tri mesece pozneje sta se krstila in od takrat uživata vedno večje prednosti v skupščini.

⁷ Večina od nas je že doživela, da je takšno spontano zanimanje po kratkem času spet ugasnilo, in na to sva tudi midva kmalu pomislila. Ko pa sva po drugem obisku ugotovila, da odkritosrčno želita služiti Bogu, sva z možem zaključila, da Jehovino delo brez dvoma poteka pod vodstvom angelov in pod nadzorstvom Jezusa Kristusa. Ko sva ju vprašala, zakaj sta tako hitro pokazala dovzetnost za naše razlaganje dobre vesti, sta odgovorila: »Biblija!« Ko sta videla, da vse to piše v Bibliji, sta vedela, da je to resnica. Zato sta mislila: »Zakaj čakati?« Hotela sta nekaj storiti in za to nista izgubljala časa. Jezus je rekel: ‚Poznam svoje (ovce) in moje poznajo mene.‘«

POUDARITI TEMO BIBLIJE

8., 9. Kako se lahko dobro poslužujemo Biblije, kadar oznanjujemo?

⁸ »V službi oznanjevanja je neka žena mojo spremljevalko in mene povabila v stanovanje, in pričele smo se pogovarjati o ‚dobri vesti‘. Prosili sva jo, da prinese svojo Biblijo. Ker je rekla, da Biblijo večkrat bere in da obiskuje cerkev, sva jo vprašale, če pozna temo Biblije. Skupaj smo prebrale Izaijo 9:6, Daniel 2:44, Matevž 6:10 in še drugo. Potem sva jo vprašali, če je videla, kakšno temo vsebuje Biblija. Odgovorila je: ‚Da, to je kraljestvo!‘ Nato smo brale biblijske stavke, ki pokažejo, kako bo to kraljestvo koristilo Zemlji. Bili sva pri njej več kot eno uro. Ko sva jo povabili na predavanje, je rekla, da bo prišla, če bo mogla.

⁹ In glej! Svojim očem skoraj nisem verjela, ko sem jo tisto jutro zagledala na sestanku. Do dvorane je morala peš prehoditi pet kilometrov. Prisostvovala je celemu programu in se je želela še pogovarjati. Dogovorili sva se za preučevanje knjige. Najbolj zanimivo pri tem je bilo, da je bila ta žena do takrat zelo nasprotna resnici. Dejansko se je sestra, ki je bila z menoj, spomnila, ko sva šli k hiši, kako zelo je ta žena vesti nasprotovala. Ljudje se torej lahko spremenijo!«

10. Kako Biblija govori o Jehovini moči? (Iza. 46:9—11)

¹⁰ Jehovin duh deluje dinamično. Pokazujoč na svoja dela, ki jih vidimo, ko pogledamo zvezdnato nebo, govori Jehova o sebi kot Stvarniku: »Vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.« Tudi apostol Pavel govori o mogočnem obsegu Jehovine moči: »Po delovanju silne moči njegove, ki jo je pokazal v Kristusu, zbudivši ga izmed mrtvih (iz neobstoja) in posadivši ga na desnico svojo v nebesih, nad ... (vse) ne samo na tem svetu, ampak tudi v prihodnjem.« (Iza. 40:26; Efež. 1:19—21)

11. S kakšnimi besedami je v Razodetju 11:7—12 opisan presenetljiv in nepričakovan dogodek, ki se je zgodil v našem času?

¹¹ Vrnimo se v naš čas, v zgodnjo pomlad leta 1918, ko je v Razodetju 11:7 omenjena posvetna »divja zver« zadala smrtni udarec maziljenemu preostanku, ki sta ga ponazarjali »dve priči«, in tako prekinila organizirano delo pričevanja. Vodilni člani vodečega telesa Jehovinih prič so bili obsojeni na dvajsetletno zaporno kazen. V očeh svojih sovražnikov so bili podobni nepokopanim truplom. Kaj pa se je tedaj zgodilo? Nekaj nepričakovanega! Po kratkem času, po »tri in pol« simboličnih »dneh«, »je (spomladi leta 1919) prišel življenja duh (isti duh, ki je obudil Kristusa iz mrtvih) iz Boga vanju in sta stopila (priči) na noge. ... In slišala sta glas velik z neba, rekoč jima: ‚Pojdita sem gori!‘ In šla sta gori na nebo«, to se pravi, spet so dobili Božjo milost in pred očmi vseh so duhovno oživeli in postali dejavni. (Razod. 11:7—12)

12. V kaj lahko zaupajo Jehovini služabniki in kaj to povzroči?

¹² Božji sveti duh ali delujoča moč je bil vedno z zvestimi Jehovinimi služabniki. Jezus je govoril o pripravljenosti svojega nebeškega Očeta, »da da svetega duha tem, ki ga prosijo«, in ta duh nam pomaga dalje delovati kot »radostni delavci«. (Luk. 11:13) Jezus je rekel: »Prosite in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.« (Jan. 16:24) Sodelujmo s tem svetim duhom in zaupajmo mu! Pavel je pisal: »Vse morem v njem, ki me krepča, v Kristusu.« (Fil. 4:13) Mislimo tudi na njegove besede v listu Rimljanom 8:11: »Če pa duh tistega, ki je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, on ki je obudil Kristusa Jezusa iz mrtvih, oživi tudi smrtna telesa vaša zaradi duha svojega, ki prebiva v vas.« Kako čudovito zagotovilo!

13. Kdo poleg tistih, ki imajo nebeško upanje, lahko ima delež na Jehovini pripravi in se je veseli? (Iza. 61:5—7)

¹³ Res je sicer, da se nekaj teh biblijskih stavkov posebej nanaša na duhovne Izraelce, na tiste, ki imajo nebeško upanje, toda Božja beseda govori tudi o »veliki množici«, čigar člani so označeni kot »tujci« in so prav tako povabljeni med radostne delavce. »Inozemce pa, ki so se pridružili Jehovi, da mu strežejo, bodo hlapci (in zanj delajo) ... nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji ... Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.« (Iza. 56:6, 7)

SODELAVCI BOGA IN KRISTUSA

14. Mar naj kdaj mislimo, da delamo sami?

¹⁴ Kako tolažilno je vendar vedeti, da ne delamo sami! Jezus je izrekel vabilo: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim. Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj dušam svojim. Kajti jarem moj je sladek in breme moje je lahko.« (Mat. 11:28—30)

15. V kakšnem pogledu bi morali nadzorniki biti prvi v dobrem zgledu med Božjim ljudstvom?

¹⁵ Mi vsi bi morali imeti tega duha in sodelovati z Jehovo in njegovim Sinom. Starešine vidijo zgled, ki ga je dal Kristus Jezus; zato bi morali prednjačiti v sodelovanju z drugimi, posebno še v oznanjevanju. Kako prijetno je, kadar je ta duh viden! Pavel se je obrnil k Filipljanom z besedami: »Napolnite mi veselje s tem, da ste složni, da imate eno ljubezen ... ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temveč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.« Bodo naj torej blago razpoloženi in ponižni. (Fil. 2:2, 3)

16., 17. Kaj spodbudnega lahko doživimo, če smo pripravljeni celo v vročem dnevu iti na oznanjevanje?

¹⁶ Kako presenetljivo so blagoslovljeni Božji služabniki, kadar služijo s takšnim duhom samopožrtvovalnosti, kot jo je pokazal Jezus. Zares bodo postali radostni delavci, kakor pokazujejo naslednji primeri:

NEKEGA VROČEGA DNE

¹⁷ »Moja žena in še nekoliko drugih prič je oznanjevalo nekega vročega dne. Žena je šla še do zadnje hiše. Mlademu dekletu, ki je prišlo k vratom, je rekla nekaj o svetovnih razmerah in jo vprašala, če verjame, da bi lahko kdo rešil probleme sveta. Dekletu se je zdelo čudno, da ji je žena postavila takšno vprašanje, ker sta z materjo pravkar govorili o tej temi. Moja žena je vpeljala študij in ker sva bila samo na obisku, ga je izročila drugi Priči. Pred kratkim sva slišala, da se od takrat ni predalo Jehovi samo to mlado dekle, temveč še štiri nadaljnje osebe, s katerimi je navezala stike. To je bil rezultat zadnjega obiska tistega vročega dne.«

VESELJE V PIONIRSKI SLUŽBI

18.–22. Kakšne prednosti uživajo polnočasni oznanjevalci in kakšne lastnosti morajo imeti? (Fil. 3:16)

¹⁸ »Samo to sem vam hotel pisati, da sem v zadnjih nekaj mesecih doživel kot pionir v službi oznanjevanja veliko veselja. Na spremembo zahtevanih ur sem gledal kot na velik Jehovin blagoslov. ... Mnogi prijatelji si uredijo razmere tako, da lahko gredo z menoj v službo. Ne skrbim več o mojem času. Sedaj se veselim, ko mislim na ponovne obiske in na biblijske študije.

¹⁹ Jehova me je blagoslovil tudi v tem, da sem vpeljal biblijski študij, ki dobro napreduje. Ta doživljaj bi rad delil z vami. Neko julijsko sobotno dopoldne sem delal od hiše do hiše. Povabili so me v hišo, in medtem ko smo govorili o Bibliji, je prišla Carol, soseda. Ko je izvedela, da sva Jehovini priči, je hotela vedeti, kaj verujemo, ker, kakor je rekla, išče pravo religijo in je še ni našla. Ker sem videl, kako odkritosrčna je, sem ji obljubil, da ji pokaževa, kako se preučuje Biblijo.

²⁰ To je bilo več kot mesec dni pozneje, tokrat v trgovini z živili. Ponudil sem se, da jo peljem domov, ter jo vprašal, če bi še vedno rada preučevala Biblijo in če da, kdaj jo lahko najdem doma. Nekaj tednov zatem sem jo našel doma in preučevala sva dve uri. Imela je veliko vprašanj. Po nekaj študijih jo je moja spremljevalka povabila v kraljevsko dvorano. Od desetega oktobra Carol ni manjkala na nobenem sestanku. ... Spoznala je potrebo, da stopi v zaupen odnos z Jehovo in da pripada njegovemu ljudstvu. Pravi, da je resnica povzročila, da so se ona in njeni otroci zbližali. Pomirila se je in bila srečnejša. Pravi, da ve, da je to resnica, ker smo ji vse lahko dokazali iz Biblije.

²¹ Jehovi se kar ne znam dovolj zahvaliti za prednost, da preučujem s takšnim človekom, in da lahko vidim, kako napreduje v spoznanju resnice. Spoznal sem, kako dragoceno je voditi biblijski študij in zato sem tem bolj odločen ostati v pionirski službi, da bi imel še več priložnosti, najti ljudi, ki so žejni resnice.«

VESELJE PRI VPELJAVI BIBLIJSKEGA ŠTUDIJA

²² »Krstil sem se avgusta 1960. Sedaj sem peto leto v splošni pionirski službi in sem imel prednost pomagati več kot 50 osebam spoznati resnico. Navadno imam približno šest biblijskih študijev, ta mesec jih bom poročal osem. Ugotovil sem, da je najboljša pot za vpeljavo biblijskih študijev v oznanjevanju od hiše do hiše. Najprej najdemo ljudi, ki pokažejo zanimanje, nato jih ponovno obiščemo in pričnemo z biblijskim študijem.«

ŽETEV SE MORA NADALJEVATI

23. Zakaj so Jezusove zadnje besede iz Matevža 23:20 opozorilo in spodbuda?

²³ So še ljudje, ki jih je treba zbrati med to žetvijo? Poročila iz vsega sveta pokažejo, da je tako. Kaj bomo zato naredili v zvezi s tem? Bomo vzdržali na delu skupaj z Jezusom Kristusom pod njegovim jarmom? Zagotovilo imamo, da bo z nami vse do konca tega sestava stvari. Zato vztrajajmo vsi radostno s Kristusom, dokler žetev ne bo povsem pospravljena! To je delo, ki ga je Jehova naložil svojemu ljudstvu danes.

24., 25. a) Zakaj imamo za veselje več razlogov kakor Pavel? b) Kaj naj nas še posebej spodbudi k sodelovanju v Jehovinem delu? (1. Kor. 3:9)

²⁴ Pavel se je veselil, ker mu je bila zaupana »dobra vest slave srečnega Boga«. (1. Tim. 1:11, NS) Gotovo imamo še več razlogov za veselje, ker nam je bila zaupana dobra vest o vzpostavljenem Kraljestvu, da jo ‚oznanjujemo po vsej naseljeni Zemlji, vsem narodom za pričevanje‘, preden pride konec. (Mat. 24:14) Če je bilo Jezusovo rojstvo angelom primerna priložnost za oznanjevanje »velikega veselja, ki bo vsemu ljudstvu«, potem je njegovo ustoličenje v nebesih gotovo še večji razlog za radost, ker je ‚kraljestvo sveta postalo Kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in bo on kraljeval kot Kralj na vekov veke‘. (Luk. 2:10; Razod. 11:15) To oznanjevanje »dobre vesti« je delo, ki ga je Jehova v našem času zaupal svojemu ljudstvu. Če odločno nastopamo za to kraljestvo in ščitimo in pospešujemo njegove interese, bomo razveseljevali Jehovino srce. »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Preg. 27:11)

²⁵ Kakšno prednost imamo! Kakšna spodbuda je radostno sodelovati z Jezusom Kristusom v Jehovinem delu!