Plačilo za nezvestobo
NEZVESTI ljudje so nezaželeni tako v božanski kakor tudi v človeški ureditvi. To se tiče posebno ljudi, ki so na odgovornih položajih. V Bibliji je rečeno: »Seveda se tu zahteva od oskrbnikov, da se vsak izkaže zvestega.« — 1. Kor. 4:2.
Ko je bil Jezus na zemlji, je imelo dvanajst mož enkratno priložnost — biti njegovi najtesnejši tovariši, se učiti neposredno od njega in kot njegovim učencem jim je bila zaupana največja odgovornost. Eden od njih je vsekakor izgubil cenjenje in je postal nezvest, kar je povzročilo Jezusu in enajsterim zvestim apostolom velike težave. Zaradi svoje nezvestobe je zapravil Juda Iškariot čudovito plačilo — da bi lahko živel kot Kristusov sokralj in podduhovnik na nebu. Jezus ga je odpustil iz skupine svojih zaupnikov, preden je vzpostavil Spominsko večerjo, in tako ni bil prisoten, ko je Jezus enajsterim zvestim obljubil: »A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih. In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil.« — Luk. 22:28, 29; 13:22—30.
Kakšno plačilo pa je dobil Juda za svojo nezvestobo? Najprej samo trideset srebrnikov (cena, ki se je morala plačati, če je bik usmrtil sužnja) — zatem pa Božje neodobravanje in smrt. (2. Mojz. 21:32) Celo Jezusovi sovražniki, s katerimi je Juda sodeloval, so zaničevali tega izdajalca. Ko je židovsko visoko sodišče obsodilo Jezusa, je Juda tako silno duševno trpel, da je odvrgel denar, ki ga je dobil za izdajstvo, in se obesil. Tega ni storil zaradi pristnega kesanja, temveč ker je videl, da je vse izgubil. Jezus ga je imenoval »pogube sin«. — Jan. 17:12; Mat. 27:3—10.
VSAKDO MORA PAZITI NASE
Ob binkoštih leta 33 n. št., kmalu po njegovem vstajenju in vnebohodu, je Jezus osnoval krščansko skupščino. Takrat je pričel razred »zvestega in modrega hlapca« pod vodstvom Jezusovih apostolov dajati posameznim članom »hiše vere«, ki jo je na novo osnoval Bog, duhovno hrano. (Dej. 2:1, 14, 46, 47) Ta razred »hlapca«, z duhom maziljena krščanska skupščina, bo ostala zvesta, dokler se Jezus zopet ne vrne, da uniči sedanji hudobni sestav. — Mat. 28:18—20.
Kljub temu jih je Jezus spomnil na zvestobo. Zakaj? Kot razred bo Božja skupščina ostala zvesta. Biblija pokaže, da bo določeno število 144 000 doseženo. To število bo končno »zapečateno« kot zvesto. (Raz. 7:1—8; 14:1—5) Na ta način bo »rešen ves (duhovni) Izrael (ali Izrael Božji)«. (Rim. 11:26; primerjaj Gal. 6:16) Toda posamezni člani te skupine ali razreda »hlapca« bodo preizkušeni in preiskani in bodo morali pokazati svojo čistost in zvestobo. »Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« — Mat. 24:13; Jak. 1:3; Raz. 14:12.
Zatem ko je Jezus govoril o »zvestem in modrem hlapcu«, ki bo ostal zvest do njegovega prihoda, je rekel dalje: »Ako pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospod moj odlaša prihod svoj, ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva, pride gospodar tega hlapca v dan, kadar ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, in ga preseka in mu da delež s hinavci.« — Mat. 24:48—51; Luk. 12:45, 46.
Ugotovimo lahko, da Jezus ni rekel, da bo postal »zvesti in modri hlapec« nezvest. Nakazal je le, da bo obstajala možnost, da bodo postali posamezni člani razreda »hlapca« nezvesti, tako kakor Juda, eden dvanajsterih, ki je po svojem dobrem začetku postal slab. Jehova Bog bo postavil za kraljevske dediče samo zveste, preizkušene ljudi. (2. Pet. 1:10, 11) Jezus je zato opozoril svoje z duhom rojene maziljene naslednike, naj bedijo nad seboj. Vsem svojim učencem je rekel: »Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi in stati pred Sinom človekovim.« — Luk. 21:36.
POSTOPKI »HUDOBNEGA HLAPCA« IN NJEGOVO PLAČILO
Vsak posameznik mora torej strogo paziti na to, da ne postane samozavesten, malomaren ali dremav. Apostol Pavel je svetoval: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Kor. 10:12) Gotovo je minil čas, da bi se lahko opijali z dobesednim vinom ali da bi v duhovnem pogledu pijančevali z religioznimi pijanci. — Iza. 29:9; 1. Pet. 4:3.
V Mat. 24:48—51 je Jezus opisal, kako bo mislil, govoril in delal tisti, ki bi postal nezvest. Nekateri od tistih, ki so bili nekoč člani razreda »hlapca«, bodo izgubili svoje veselje, polno pričakovanja, in se bodo utrudili v čakanju na Gospoda. Postali bodo sebični. Tisti, ki bodo ubrali takšno pot, bodo postali prijatelji svetu in zato sovražniki Boga. (Jak. 4:4) Z besedami bodo ‚pretepali sohlapce‘, nasprotovali bodo njihovemu delu oznanjevanja dobre vesti o Kraljestvu. V teh »zadnjih dneh« je nekaj posameznikov od tega razreda, ki kažejo s svojim obnašanjem, da ne spoznavajo Kristusove nevidne prisotnosti in ne opažajo in ne priznavajo, da je blizu čas, ko pride, da uniči svetovni sestav stvari.
S svojimi besedami ‚pretepajo sohlapce‘, ker vladajo drugim ali izvajajo nad njimi svojo moč. Težijo za visokim položajem, da bi bili ugledni. Toda njihova sebična težnja ne bo imela uspeha. Kristus takšnim nezvestim ljudem ne bo dovolil vladati nad njegovo skupščino ali jo uničiti in preprečiti njeno delo. Namesto tega bo Kristus pri pregledovanju takšne »presekal«, odrezal od razreda »zvestega in modrega hlapca«.
Kristus je sicer opisal značilno obnašanje nezvestih, toda gotovo ni vnaprej določil, da bi moral tako ravnati. Pot nezvestobe ubirajo prostovoljno in na lastno željo. Podobni so »hudobnemu in lenemu hlapcu« v priliki o talentih. (Mat. 25:24—30) Ker so nezvesti, nelojalni »oskrbniki«, ne morejo več pripadati Kristusovim »služabnikom« kot »posli«. (Mat. 24:45) Njihovo krščanstvo se je izkazalo za nepristno. Zato pripadajo religioznim licemerjem krščanstva. Da, nekateri od njih so se zares spet obrnili k napačnim naukom tako imenovanega krščanstva. Verujejo na primer spet v trojico, v nesmrtnost človeške duše in v dobesedne muke v nekem večnem »peklenskem ognju«. Nekateri so se priključili cerkvam v njihovem boju proti Jehovinim pričam, ki oznanjajo dobro vest.
Za te nezveste bivanje med licemerji krščanstva ni noben duhovni užitek in morali bodo doživeti isto kakor oni. Jezus je rekel, da čaka takšnega hudobnega »hlapca« »jok in škripanje z zobmi«. (Mat. 24:51) Člani tega razreda jočejo in škripajo z zobmi, ne zato, ker bi obžalovali, temveč iz jeze in razočaranja, zaradi »žalosti sveta«, ki »rodi smrt«. (2. Kor. 7:10) Nimajo potrebe povezati se z »zvestim in modrim hlapcem« ali sodelovati z njim in Gospodu zares služiti.
ČAS RESNE ZASKRBLJENOSTT ZA VSE
Ker je Kristus rekel, da bo sodil — s sodbo, ki se prične pri hiši Božji — je za vsakogar važno, da se postavi na stran razreda »zvestega in modrega hlapca«, da bi nad seboj bedel. (1. Pet. 4:17) Glede svoje zvestobe naj se stalno preiskuje, ker ve, da je potrebna zvestoba, ki prihaja iz srca. V teh dneh hitro lahko pridemo v zanko greha, to se pravi, izgubimo lahko vero. (Heb. 12:1) In ta nevarnost obstaja toliko bolj, ker satan ve, da ima le še malo časa, in se zato bori proti Božjim duhovno rojenim maziljencem kakor tudi proti vsem, ki so se z njimi povezali in sodelujejo z njimi v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu. (Raz. 12:12, 17; primerjaj 1. Pet. 5:8)
Če jasno vidimo, kako se izpolnjuje Kristusova prerokba o našem času, če torej spoznamo »znamenje«, ki dokazuje, da živimo v času »konca« tega sestava stvari, dvignimo glave, ker se približuje naša odrešitev! Resno moramo tudi bedeti nad seboj in svojim postopanjem. Jezus je sicer govoril za učence, ki so bili takrat pri njem, toda rekel je tudi: »Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« — Marko 13:37.
Mi vsi se zato nahajamo v resnem položaju. Apostol Peter ga je opisal z besedami: »Ker imajo torej vse te stvari razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in predanosti Bogu, ki čakate in imate trdno v mislih prisotnost dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope. Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost. Zato, ljubljeni, trudite se skrajno, teh stvari čakajoč, da se pokažete brez madeža in brez hibe pred njim v miru.« — 2. Pet. 3:11—14, NS.
Na nas pridejo lahko še mnoge skušnjave in prišli bomo morda še v težavne preizkušnje, toda če ostanemo zvesti, bomo z Božjo milostjo nagrajeni s srečo, mirom in večnim življenjem. Nezvestoba ima lahko za kratek čas res določeno telesno zadovoljstvo, toda končno bo vodilo to le v bolečino in skrbi, v sramoto in smrt.