Ceniti Božje stvari
1., 2. Na kakšen izreden primer cenjenja je Jezus opozoril svoje učence v templju Jeruzalema?
KO je bil nekoč Jezus v templju, v Jeruzalemu, je opozoril svoje učence na izreden primer cenjenja Božjih stvari. V prisotnosti ljudstva je Jezus opominjajoče rekel: »Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in ljubijo pozdrave po ulicah in prve prostore na gostijah.« Ti ljudje hiše oboževanja Boga niso pravilno cenili. Hoteli so to izkoristiti v lastno korist s tem, da so posvečali pozornost le sebi. Jezus je v templju opazoval, kako so bogatini dajali svoje prispevke v za to določene škatlice. Videl je tudi, kako je neka uboga vdova vrgla dva vinarja, torej majhno vrednost in je opozoril na to svoje učence, rekoč: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela« (Lukež 20:45-47; 21:1-4).
2 Ali ni zanimivo, da je Jezus rekel, da je ta žena, ki je dala samo dva novčiča, »vrgla več nego vsi«? Jezus je vedel, da je ta žena cenila tempelj. Vedela je da se mora tempelj vzdrževati in tako je prispevala svoj delež. »Ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« Kaj je navedlo to ubogo, siromašno vdovo, da pokaže takšno cenjenje templja?
3. Kaj je navedlo vdovo, da pokaže za tempelj tolikšno cenjenje?
3 Tempelj je bil kraj, v katerem so se najmanj trikrat letno sestajali Židje iz vsega Izraela, da bi praznovali posebne praznike, povezane s pravim oboževanjem. Sem je lahko vdova prinašala svoje darove ali žrtve in prosila duhovnike, da jih darujejo Jehovi za odpuščanje grehov in kot znak hvaležnosti. V templju se je bralo Božjo besedo in jo razlagalo. Tu se je odgovarjalo na njena vprašanja, ki jih je morda imela v zvezi z Jehovo in spoštovanjem njegovega zakona. Tu je bila lahko skupaj s starejšimi možmi v Božji skupščini in s svojimi prijatelji, ki so kakor ona prihajali sem, da molijo. Zares je zelo cenila tempelj in je v prepričanju, da Bog lahko skrbi tudi za njene potrebe, pripisovala interesom oboževanja Jehove večji pomen, kakor skrbi za življenjske potrebe (Glej Mat. 6:31-33).
4. Kaj se razume pod Božjim velikim duhovnim templjem in kakšno stališče naj bi zato imeli do njega?
4 Templja v Jeruzalemu, ki je bil nekdaj tu na Zemlji središče oboževanja Jehove, danes ni več. Narod, ki je trdil, da služi Bogu, ga je zlorabil in oskrunil v toliki meri, da je Bog dovolil, da ga Rimljani razrušijo. Vendar je ta zemeljski tempelj ljudem na razumljiv način ponazarjal Božji veliki duhovni tempelj. Duhovni tempelj je Božja, duhovna zgradba, po kateri se lahko ljudje približajo nevidnemu Bogu na osnovi odkupne vrednosti žrtve Jezusa Kristusa. V zemeljskem preddverju tega templja lahko prinašamo Jehovi klalno daritev, žrtev hvale (Hebr. 13:15). Po tem duhovnem Božjem templju smo poučevani o Božjih poteh. Ali ta tempelj pravilno cenimo? Ali imamo podobno stališče kakor Psalmist David, ki je rekel za Jehovino hišo: »Eno sem prosil Jehovo, to samo želim: da smem bivati v hiši Jehovini vse dni življenja svojega, da gledam lepoto Jehovino in jo preiskujem v svetišču njegovem«? (Ps. 27:4)
5. Kako pokaže naša prisotnost na sestankih skupščine naše stališče do Jehovinega duhovnega templja?
5 Če imamo takšno stališče, tedaj se redno sestajamo s tistimi, ki obožujejo Jehovo in prihajajo na kraj sestanka. Kraljevska dvorana, v kateri se sestajajo, ni Jehovin tempelj. Kljub temu se v kraljevski dvorani, kakor nekoč v templju Jeruzalema, bere in razlaga Božja beseda. Tam spoznavajo, kako lahko v svojem vsakdanjem življenju uporabljajo nasvete Božje besede. Na tem mestu uživajo skupnost z, v duhovnem smislu starejšimi možmi in drugimi oboževalci Jehove Boga. S svojo prisotnostjo na sestankih, s pozornim poslušanjem kakor tudi s tem, da uporabljajo to, kar so se naučili iz Božje besede, izrecno dokazujejo, da dejansko cenijo Jehovin veliki duhovni tempelj. Ali ceniš te Božje stvari? Vsak mora sam odločiti, po kateri poti želi iti: po poti pravičnosti, po kateri hodi Božje ljudstvo, ali po poti krivičnosti, po kateri hodi ta svet. Kaj ti bolj ceniš? Kaj smatraš za posebno dragoceno? (l. Jan. 2:15, 17).
»DRAGOCENI BISER«
6. Kako je Jezus ponazoril veliko cenjenje, ki ga naj ima pravi kristjan za Božje kraljestvo?
6 Da bi svojim učencem pomagal razvijati cenjenje najdragocenejših stvari, za Božje stvari, je Jezus pogosto uporabljal primerjave. Nekoč, ko je bil v Galileji, je rekel: »Zopet je podobno nebeško kraljestvo kupcu, ki išče lepih biserov. In ko najde eden dragocen biser, gre in proda vse, kar ima in ga kupi« (Mat. 13:45, 46). Ta trgovec je videl, kako dragoceni so biseri. Ko je torej naletel na »dragoceni biser«, ga je cenil bolj kakor vso svojo posest. Takoj je prodal vse, kar je imel in kar je bilo zanj dragocenega, samo da bi lahko kupil edinstveni »dragoceni biser«. Prav takšno stališče za Božje kraljestvo naj bi imel nekdo, ki želi priti vanj, namreč, mora ga prav tako globoko ceniti. (Primerjaj Luk. 13:24).
7. Kako je Jezus dokazal svoje cenjenje kraljestva?
7 Jezus nam je dal v tem najboljši zgled. Peš je prehodil deželo Izrael od enega do drugega konca, oznanjujoč: »Približalo se je nebeško kraljestvo« (Mat. 4:17). Šolal je druge in jih nato poslal, da prav tako oznanjajo to vest (Mat. 10:7). Svojim apostolom ni samo govoril, da bodo njegovi sodeležniki v nebeškem kraljestvu, temveč je tudi svoje življenje žrtvoval, da bi jim to omogočil (Lukež 22:19, 20, 28-30). Biblija pokazuje, da bodo 144 000 Kristusovi sodediči vladali skupaj z njim tisoč let v njegovem kraljestvu in da se bo tukaj na Zemlji številna množica ljudi, »velika množica«, izkazala za zveste podložnike tega kraljestva (Razod. 7:4-10; 14:3-5; 20:6).
8., 9. a) Koliko naj bi Božje kraljestvo pomenilo tistim, ki bodo Kristusovi sodediči? b) Kaj je rekel Pavel, da bi dokazal, kako misli o tem? c) Ali morajo takšno vero pokazati tudi vsi tisti, ki upajo, da bodo kot podložniki tega Kraljestva večno živeli na Zemlji?
8 Koliko jim pomeni Božje kraljestvo? Tisti, ki bodo končno z Jezusom Kristusom dosegli nebeško kraljestvo, morajo biti pripravljeni zapustiti vso svojo zemeljsko posest; dati morajo celo svoje zemeljsko življenje, da bi prišli v Božje kraljestvo. Toda biti morajo ne samo pripravljeni umreti za to, temveč tudi živeti za to (Luk. 12:31). Kakor Kristus morajo oznanjevati dobro vest o tem kraljestvu. Apostol Pavel je z naslednjimi besedami izrazil svoje cenjenje za možnost, da bo združen s Kristusom v nebeškem kraljestvu: »Tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa in se v njem najdem, ne imajoč prave pravičnosti, ki izvira iz postave, ampak tiste, ki je po veri v Kristusa, iz Boga pravičnosti, na podlagi vere, da spoznam njega in moč vstajenja njegovega in sodeleštvo njegovega trpljenja, ko sem njegovi smrti podoben, da kako dospem do vstajenja izmed mrtvih. Ne da sem že dosegel ali da sem že dovršen, a ženem se, da kako dosežem, za kar sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa. Bratje, jaz ne mislim sam zase, da sem že dosegel; eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju za darilom nebeškega poklica Božjega v Kristusu Jezusu« (Fil. 3:8-14). Da, Pavel je dejansko cenil Božje stvari. Kako pa je s teboj?
9 Prav tako kakor morajo vsi, ki želijo zavzeti mesto v Božjem nebeškem kraljestvu, dokazati, da jim pomeni kraljestvo več od vsega, kar posedujejo, morajo tudi tisti, ki bodo dobili prednost večnega življenja kot zemeljski podložniki tega kraljestva, pokazati globoko cenjenje za to čudovito upanje. Dokazati morajo, kaj jim to dejansko pomeni. Zakaj?
STANOVITNO KLJUB SOVRAŠTVU
10. a) Kaj bomo doživeli s strani sveta, če dejansko zastopamo Božje kraljestvo? b) Kako so apostoli reagirali na preganjanja in zakaj?
10 Kdor veruje v Božje kraljestvo in ga javno oznanjuje, bo osovražen od sveta. Ko je govoril Jezus s svojimi učenci o koncu sodobnega hudobnega sestava stvari, jih je pripravil na to mržnjo z besedami: »A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega. A to vam da priložnost za pričevanje« (Lukež 21:12, 13). Apostol Peter je bil prisoten, ko je Jezus to rekel in res je bil tudi sam preganjan. On in ostali apostoli so bili privedeni pred židovski sinedrij. Veliki duhovnik jih je zaslišal in rekel: »Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem imenu? In glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim in hočete na nas spraviti kri tega človeka!« Brez oklevanja in polni cenjenja prednosti, da smejo zastopati Jehovo Boga in njegovega sina Jezusa Kristusa, so Peter in ostali apostoli odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi« (Dej. ap. 5:27-29).
11., 12. a) Kako naj bi po ohrabrujočih besedah apostola Petra gledali na »preizkušnje«, ki so lahko posledica naše službe Bogu in na njihov izhod? b) V koliko nam pomagajo zgledi, ki sta nam jih dala Abraham in Mojzes, da v našem času, neposredno pred »veliko stisko«, ohranimo pravilno stališče?
11 Da bi potolažil in spodbudil vse tiste, ki so vedno bolj cenili prednost službe Bogu, je pokazal Peter na rezultat ognjenih preizkušenj, skozi katere morajo iti: »V katerem se radujete, čeprav ste ravnokar nekaj časa (ako je treba) v žalosti po mnogoterih izkušnjavah, da se preizkušnja vere vaše, vrednejše nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa« (1. Petr. 1:6, 7).
12 Kdor dejansko ceni Božje stvari, ta se ne bo bal povedati resnico, ker bi to lahko imelo za posledico »preizkušnje«. Vedo, da bodo Jezusovi nasledniki prav tako preganjani, kakor je bil preganjan on sam. Zaveda se, da te »preizkušnje« ne bodo večno trajale. Imajo svoj začetek, a tudi svoj konec. Kakor se zlato, ki se topi v ognju, ne pusti v njem, temveč se ga vzame iz njega, tako izidejo tudi kristjani iz vročine preganjanja. Njihova vera, preizkušena na takšen način, je mnogo dragocenejša od minljivega zlata. Ko je Abraham izvedel, da so poganski kralji odpeljali njegovega nečaka Lota, se ni branil pokazati svojega zaupanja v Jehovo. Postopal je na način, poln vere, in bil zato bogato blagoslovljen (1. Moj. 14:13-20). Tudi Mojzes, čeprav je odrastel na odličnem položaju, na egipčanskem kraljevskem dvoru, je dokazal, da je veroval Jehovi, Abrahamovemu Bogu. »Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove, ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo« (Hebr. 11:24-26). Kako pa je s tvojo vero? Ali veruješ v Božjo besedo? Ali jo globoko ceniš? Ali ti ona dejansko pomeni toliko, da se kljub »preizkušnjam«, ki bi lahko nastale, ker ji slediš, še naprej držiš vere v Boga? Vsi tisti, ki bodo preživeli v Božjo novo ureditev, morajo pokazati to cenjenje (Razod. 7:14-17).
13. Pri kakšnem delu sodelujejo Jehovine priče, ker verujejo?
13 Točno takšno vero so dokazale Jehovine priče lansko leto po vsem svetu. One cenijo resnico in jo marljivo preučujejo, toda ne zadržijo jo samo zase, temveč jo goreče dajejo drugim, kljub preganjanju, ki ga morajo zato prenašati. Ljubijo življenje in prav tako želijo, da bi tudi vsi drugi ljudje dosegli večno življenje. Zanimivo je izvedeti, kaj so storili lansko službeno leto, da bi dokazali svoje cenjenje do Božjih stvari.
DVA MILIJONA OZNANJUJETA DOBRO VEST!
14. Koliko oseb je sodelovalo lani na oznanjevanju dobre vesti in kakšne rezultate so dosegli?
14 V lanskem službenem letu (od 1. septembra 1973. do 31. avgusta 1974) je dobro vest oznanjevalo preko dva milijona Jehovinih prič ali točneje 2 021 432 oseb je dalo svoja poročila v svojih skupščinah, s katerimi so povezane. S tem so pokazale, da sodelujejo na oznanjevanju kraljestva in da mislijo še naprej sodelovati. Če dva milijona ljudi opravlja isto delo, to je, hodi od hiše do hiše in uporablja vsako pravnoveljavno sredstvo, da bi oznanjevali dobro vest o Božjem kraljestvu in če to delo smatrajo za prednost, tedaj se tudi doseže dobre rezultate. Tako so lahko Jehovine priče v službenem letu 1974 v svoje veselje videle, kako je 297 872 oseb napredovalo v svojem cenjenju biblijske resnice tako, da so se krstile in simbolizirale svojo predanost Jehovi Bogu. Vsi ti so se priključili njim, ki že oznanjujejo dobro vest in se priznavajo h krščanskim Jehovinim pričam. Oni sedaj prav tako oznanjujejo dobro vest od hiše do hiše in opravljajo pri tistih, ki se zanimajo, ponovne obiske ter preučujejo Božjo besedo z njimi v njihovih stanovanjih.
15. V kakšnem obsegu so se Jehovine priče lansko leto posvetile službi oznanjevanja?
15 Komaj si lahko predstavljamo, da je teh preko dva milijona oseb (vsi prostovoljci, ki ne služijo zaradi dobička, temveč iz ljubezni do Boga in iz zanimanja za svoje bližnje) posvetilo temu delu evangeliziranja 371 132 570 ur. Pri osebah, ki so pokazale zanimanje za Božjo besedo, so opravile 151 171 555 ponovnih obiskov, vsak teden pa so imeli povprečno 1 351 404 biblijskih študijev na domu. To ogromno delo se je izvajalo v 207 deželah in otokih. Ker torej Jehovine priče tako cenijo Božje stvari, sploh ni presenetljivo, da so v preteklih dvanajstih mesecih dosegle tako izredne rezultate v službi oznanjevanja.
16. Koliko časopisov je bilo oddanih in zakaj?
16 Da bi odkritosrčnim ljudem pomagali do točnega spoznanja ljubeče priprave, ki jo je Bog naredil v zvezi s človeštvom, jim dajejo Biblije in biblijske priročnike. Tako so lani dali zainteresiranim osebam 27 581 852 vezanih knjig, 12 409 287 brošur in 273 238 018 časopisov, da bi jim posredovali biblijsko spoznanje. Razen tega so dobili 2 387 904 naročnikov na časopis »Stražni stolp« in »Prebudi se!«.
17. Za kaj še uporabljajo svoj čas in zaradi česa?
17 Toda Jehovine priče niso uporabile svojega časa samo za to, da bi hodile od hiše do hiše in drugim nudile biblijsko literaturo ter z njimi preučevale Biblijo, temveč so si tudi vzele čas, da preučujejo Božjo besedo v krogu družine in na sestankih svoje skupščine. Lansko leto so zgradili mnoge nove kraljevske dvorane, v katerih se sestajajo redno, vsak teden, da bi se duhovno krepili. Vedo, da so ti sestanki neobhodno potrebni za življenje kristjana, in tudi sam Jezus je rekel: »Pisano je: Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja z ust Božjih« (Mat. 4:4).
18. Koliko skupščin je sedaj in na čem temeljijo njihovi sestanki?
18 Sedaj je na vsem svetu 34 576 skupščin Jehovinih prič, ki se sestajajo v svojih kraljevskih dvoranah. Na sestankih v teh dvoranah se posveča v prvi vrsti pozornost Božji besedi, na kateri temeljijo vsa pojasnila. Za vsako skupščino skrbijo starešine iz njene sredine, ki so usposobljeni učitelji Božje besede. Ti starešine so povezani s podružnicami Skupnosti Stražnega stolpa (sedaj je na svetu skupno 96 podružnic), po katerih dobivajo ves material za preučevanje v skupščini za krepitev njihove vere. Tudi ti si vsak čas dobrodošel na sestankih v kateri izmed njihovih kraljevskih dvoran. Če ne veš, kje se nahaja v tvoji soseščini, lahko brez oklevanja pišeš izdajateljem »Stražnega stolpa« in se pozanimaš. Zelo radi ti bomo poslali obvestila. V kraljevski dvorani boš spoznal mnoge prijazne in zanimive osebe, ki so se predale Jehovi Bogu in se iskreno trudijo izvajati njegovo voljo. Imajo pravo vero in pravilno molijo: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kako v nebesih tako na zemlji« (Mat. 6:9, 10).
19. Koliko oseb je lani prisostvovalo Spominski večerji in kako pokaže Biblija na važnost rednega obiskovanja sestankov?
19 7. aprila 1974 je prisostvovalo v kraljevskih dvoranah pri svečanosti Spominske večerje, ki je bila v spomin na Kristusovo smrt, po vsem svetu skupaj 4 550 457 oseb. Ali si bil prisoten tudi ti? (Hebr. 10:24, 25).
20. Navedi nekaj primerov iz službe oznanjevanja?
20 Posameznosti iz službe oznanjevanja Jehovinih prič na vsem svetu lahko vidimo iz tabele, ki pa jo tukaj zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli navesti. Ona pokaže, v katerih deželah so Jehovine priče oznanjevale lansko leto in koliko posameznih oznanjevalcev je v tem delu sodelovalo. Nadalje pokaže, koliko je oznanjevalcev, — »pionirjev«, to je oseb, ki uporabijo vsak mesec najmanj 100 ur za to, da bi ljudem, ki še niso Jehovine priče, oznanjevali biblijsko vest in jih o njej poučevali. Prav tako je navedeno tudi število oseb, krščenih v lanskem letu, koliko časa je bilo posvečenega delu evangeliziranja, koliko je bilo narejenih ponovnih obiskov in koliko biblijskih študijev (ki se običajno vodijo 6 mesecev). To delo opravljajo izključno prostovoljci, ki cenijo prednost sodelovanja v tem in ga z veseljem izvajajo.
21. a) Čigav način oznanjevanja posnemamo? b) Kakšno korist lahko imajo ljudje od vesti, ki jo prinašamo?
21 Zato te prosimo, da poslušaš Jehovine priče, ko pridejo k tebi. Prinašajo ti najvažnejšo vest, ki sploh obstaja: Božjo vest, ki je danes namenjena vsem ljudem. Jezus je šel k ljudem, da jim oznanjuje in s tem je dal svojim naslednikom najboljši zgled, ki ga Jehovine priče še danes posnemajo. Krščanski učenec Lukež je pisal o Jezusu: »In zgodi se v naslednjem času, da on hodi po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu Božjem in ž njim dvanajsteri« (Luk. 8:1). Krščanske Jehovine priče gredo po Kristusovih stopinjah. Ker sodeluje sedaj na tem delu najmanj 2 021 432 oseb, bodo gotovo naslednjega leta obdelana mnoga mesta in vasi in gotovo bodo še mnogi pričeli sodelovati v tem delu. Zato jih poslušaj, ko govorijo s teboj, ker ti bo to pomagalo, da se »poprimeš resničnega življenja« (1. Tim. 6:19).
22. Kakšnemu namenu sledimo z biblijskimi razgovori, ki jih imamo z ljudmi, kateri so nas pripravljeni poslušati?
22 V teh težkih dneh se moramo brez pogojno obrniti k Božji besedi in jo preučevati. Če praviš, da ceniš Božje stvari, tedaj pokaži svoje cenjenje tako, da bereš in preučuješ Biblijo. Jehovine priče bodo rade sedle s teboj in ti na osnovi Biblije pokazale, kako lahko rešiš svoje lastne probleme kakor tudi, kako bodo rešeni problemi vsega človeštva. Tedaj lahko na osnovi tistega, kar si sam spoznal iz Biblije, ugotoviš, če govorijo Jehovine priče resnico ali ne. Če vidiš, da je to zares v soglasju z Božjo besedo, tedaj veruj temu in pokaži se, da si pravi naslednik Jezusa Kristusa, Božjega sina. Upamo, da boš lahko sčasoma tudi ti rekel, poln cenjenja: »Pribežališče si moje in trdnjava moja, Bog moj, v katerega upam« (Psalm 91:2, NS).