Glasba, ki jo izbiraš
Kaj bi mladi ljudje radi vedeli in kaj jim lahko pomaga
GLASBA je v življenju človeka nekaj običajnega. Glasba je pri mnogih med nami bilo prvo, kar nam je z materino uspavanko prišlo v uho.
Celo Stvarnik je obkrožil človeka z glasbo. Ne samo jasno razlegajoči glasovi iz grl ptic, temveč tudi žuborenje potokov, zavijanje vetra v vejah cipres, kvakanje žab, kakor tudi kriki in žvižganje mnogih drugih stvarjenj na zemlji — vse to so za človeka glasbeni toni. Zato tudi ni neobičajno, da so se že v začetku človeške zgodovine razvijali glasbeni instrumenti (1. Mojz. 4:21).
Ali to pomeni, da je vsaka vrsta glasbe tudi nekaj dobrega? Ali naj bi bili glede glasbe, ki jo poslušamo, izbirčni? Kaj nam bo pomagalo pravilno odločiti? Ali je o tem sploh potrebno razmišljati?
Eno je vsekakor točno: v glasbi obstoja velika mnogovrstnost. Poleg tako imenovane »resne« ali klasične glasbe in opere, obstoja še cela vrsta polklasične glasbe (kot operete in musicali), a vsaka dežela ima še svojo lastno narodno glasbo, narodne pesmi in koračnice. Plesna glasba gre od ljubkega valčka do žive polke; tukaj so potem še latinsko ameriške konge, rumbe in brazilska samba, kot tudi merenge, beguine in bosanova, od katerih so mnoge afriškega izvora. Posebno od prve svetovne vojne, je postala popularna močno sinkopirana (op. prev.: združevanje druge polovice enega takta v en ton s prvo polovico drugega takta) vokalna glasba — jazz, blues, swing in rock. Pri eni vrsti glasbe je poudarek na melodiji in harmoniji; pri drugi vrsti se zopet poudarjajo beat in ritem.
Torej obstaja velika izbira. Čemu daješ ti prednost? Ali je treba biti pri tem previden?
PRI IZBIRI JE POTREBNA PREVIDNOST
Previdnost in razmišljanje je na mestu. Toda zakaj? Ker ima glasba moč, ki kakor vsaka druga moč lahko dela dobro, lahko pa povzroči tudi škodo.
Na čem temelji moč glasbe? Na sposobnosti, da prenese človeka v določeno razpoloženje ali vznemirjenje. Glasba lahko sprošča in umirja, lahko osveži in oživi. (Spomni se, kakšen vpliv je imela Davidova glasba na Savla: 1. Sam. 16:23). Tako lahko razliko med koračnico in ljubko serenado naravnost »občutimo«. Glasba lahko izzove vse občutke človeka — ljubezen, nežnost, spoštovanje, žalost, jezo, sovraštvo in strast. Moč glasbe so poznali v vseh časih ter je bila uporabljana, da bi vzpodbudila ljudi na določene postopke.
V Bibliji se srce tesno povezuje z občutki in nagibi in pokazuje, da je ključ za naše obnašanje v srcu. (Preg. 4:23; Matevž 15:18, 19). Ker ima glasba dejansko moč nad našimi občutki, moramo biti pri glasbi, ki jo poslušamo, izbirčni, če hočemo obvarovati svoje srce.
Točno je, da je glasba Božji dar, katerega bi se naj veselili. No, vrednost nekega daru je odvisna od tega, kako ga uporabljamo in koliko cenimo darovalca. Tudi govor je Božji dar in mnogi ljudje lahko uporabljajo svoj glas na melodičen in blag način, ko dajejo koristne izjave, s čimer postaja skupno življenje prijetnejše. Toda, kaj če se glas uporablja za to, da se vpije in dere? Ali, če — celo z ljubeznivim in milim glasom lažemo in pozivamo druge, da delajo zlo? Ali ti ugajajo glasovi, ki se uporabljajo na tak način? Ali bi rad imel za sosede ljudi, ki bi na takšen način uporabljali svoj glas? Ali si kdajkoli slišal glasbo, ki ima podoben učinek?
Da, zavedati se moramo dejstva, da je glasba ena od oblik sporazumevanja, s katero kompozitor ali glasbenik prihaja v stik s poslušalci. Ne posredujejo se samo občutki, temveč tudi misli. Pesem je pravzaprav glasbeni govor, pri čemer glasba često doprinaša, da so besede (ali tekst) lažje sprejeti v misli in srce. Nekateri morda pravijo, da ne obračajo pozornost na besede neke pesmi, temveč da samo uživajo v glasbi. Vendar, mi poslušamo besede, čeprav zavestno ne pazimo na nje in one, čeprav počasi in postopoma, začenjajo delovati. Ljudje, ki pišejo glasbo za radio in televizijo, to vedo. Morda se davno po tem, ko si slišal neko reklamo, ponovno spomniš glasbe in teksta. Torej, vprašanje se glasi: Kaj ti posreduje glasba, ki jo izbiraš?
Glasba je pogosto medij ali sredstvo za širjenje filozofije, političnih ideologij, nacionalne propagande, verskih gledišč in mnoštva drugih misli. Uspeh francoske revolucije se pripisuje deloma marseljezi (marseillaise), pesmi, ki jo je nek pisec označil kot »krvoločen poziv k orožju«. Šole in univerze imajo običajno svoje »borbene pesmi«, ki se pojejo na športnih igriščih; a težak mističen zvok, ki ga ima glasba določenih religij, odgovarja njihovim naukom.
Prav gotovo je, da je delovanje glasbe samo prehodno, toda pogosto traja dovolj dolgo, da nekomu posreduje odločilno vzpodbudo, da gre potem po določeni smeri ali da se zoperstavlja neki preizkušnji ali da ublaži vznemirjenje. V kolikor si se v šoli učil kemijo, si se naučil nekaj o »katalizatorjih«. Naučil si se, da se spojina dveh ali več kemikalij lahko doseže pogosto le s prisotnostjo ali z dodajanjem neke druge snovi, s katere posredovanjem, se kemikalije dejansko povezujejo. Ta snov je »katalizator«. Mi vsi imamo danes določene slabosti in slabe nagibe in zaradi njih včasih občutimo skušnjavo, da storimo zlo. Če, na primer, nastanejo okoliščine, ki te navajajo, da storiš zlo, lahko glasba deluje kot »katalizator«, s katerim se povezujejo zahteve in okolnosti do učinka, katerega boš na koncu resno obžaloval. Neka žena, preiskovalec v komisiji vlade ZDA za raziskovanje pornografije, je izjavila, opirajoč se na svoja raziskovanja:
»S tem, da pri deklici deluje na občutke in izziva ljubezen in nagnjenost, glasba pogosto služi za to, da pri odraslih dekletih vzpodbuja ljubezen in tako ustvarja dražljaj za spolno vznemirjenje... Glasba obdeluje te občutke« (Denver Post, 23. julij 1971).
Da, z glasbo izzvan impulz te lahko — čeprav traja le kratek čas, — navede na postopek ali način življenja, katerega delovanje je lahko dolgotrajno. Ali se, torej, ne izplača uporabljati sposobnost razločevanja tudi pri izbiranju glasbe?
TEŽAVA, ODLOČITI SE
Nihče ne more dati nekega spiska, iz katerega izhaja, katera glasba je dobra in katera ni; ker med vsemi omenjenimi vrstami glasbe ni niti ene, ki bi se lahko označila za »absolutno dobro« ali »absolutno slabo«. S svojim razumom in srcem moraš sam ugotoviti, koliko je vredna današnja glasba, pri čemer se moraš dati voditi temeljnim načelom, ki smo jih pravkar pregledali. A tvoje izbiranje bo drugim odkrilo, kakšen človek si.
Pred davnim časom je Job vprašal: »Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi?« (Job 12:11). Tako lahko tvoje uho preiskuje glasbo. Pri čisti instrumentalni glasbi se lahko reče, kakšno razpoloženje ali kakšen duh bo delo izzvalo ali na kakšen postopek vzpodbuja. To se je uresničilo tudi pri glasbi, ki jo je slišal Mojzes, ko je šel z gore Sinaj in se približeval taboru Izraelcev. Rekel je Jozuetu:»To ni glas takih, ki ukajo zaradi zmage, ne glas tistih, ki vpijejo v poboju; glas pevajočih slišim jaz«. Pesem je dejansko izražala razvratno, malikovalsko divjanje. (2. Mojz. 32:15-19, 25).
Opazuj moderne primere. Klasična glasba, na primer, zveni na splošno dostojanstveno, včasih celo veličastno. Toda, čeprav je veliko teh del nekaj vzvišenega, vseeno slave nekaj umazanega ali sebičnega v življenju. Mislimo na to, da so mnogi slavni kompozitorji, nekatere prištevamo celo h klasikom, živeli nemoralno in razvratno življenje. Čeprav so v splošnem pisali za publiko, ki je verjetno ljubila vzvišene stvari v svojem življenju, je bilo sigurno neizbežno, da se je z besedami ali brez njih, v njihovo glasbo vrinilo nekaj njihovih izkrivljenih gledišč in občutkov. Če torej želimo paziti na to, da nam misli in srce ostanejo zdravi, moramo celo tudi »resno« glasbo jemati ne preveč resno oziroma da bi jo brezpogojno sprejeli.
Na nasprotni strani klasičnih kompozicij glasbenega spektra, najdemo sinkopirano glasbo jazza in rocka. Celo tudi tukaj najdemo dela, ki so melodična in čista, toda mnogo tega je divje in vreščeče. Zato tudi sami glasbeniki delajo razliko in govore o »soft« (nežnem), »hot« (vročem), »hard« (trdem) ali »acid« (ostro odrezanem) jazzu in rocku. Ti moraš biti sposoben, da ugotoviš, katero vrsto postopkov zahteva določena glasba — tvoje uho, tvoje misli in srce ti naj to povedo. Sam tekst ali zvok je včasih tako jasen, da ljudje neko določeno glasbeno delo lahko postavijo v zvezo z določeno vrsto postopkov ali z določeno vrsto ljudi. V Bibliji se, na primer, govori o pesmih tistih, »ki pijejo vino«, pa tudi o »pesmih nečistnice« (Psalm 69:12; Izaija 23:15, 16). In kaj lahko z ozirom na to opazimo danes?
Če, na primer, bereš v časopisih, da so ljudje na nekem koncertu ali glasbenem festivalu, kričali, da so dekleta padala v nezavest, da so jemali mamila in se je moralo poklicati policijo, da bi se preprečilo demoliranje (razdejanje) gledališča, — za kakšno glasbo gre tukaj, kaj misliš? Če slišiš, da je neki priljubljen mlad pevec ali glasbenik umrl zaradi premočne doze mamil, za kakšno vrsto glasbe se je specializiral, kaj misliš?
V knjigi The Psyhology of Music, je pokazano, da »dolgotrajni, monotoni ritmični zvoki izzivajo razne stadije transa«. Rock glasba je značilna po svojih motnih, vztrajnih in težko udarjajočih zvokih. Mrtviči živce in neusmiljeno, vztrajno udarjanje, spominja na nekoga, ki trmoglavo — neprestano ponavlja nekaj, tako dolgo, dokler ne prisili nekoga, da stori tisto, kar on želi, s čimer izrine vse ostalo iz misli. »Ultramoderna« klasična dela pa so značilna po neobičajnih, pogosto disonatnih zvokih, ki imajo enak učinek. V časopisu High Fidelity, je citirana izjava vodje oddelka Columbia Records: »Kakor za novi rock tako tudi za novo klasično glasbo je potrebna enaka sposobnost dojemanja... Moramo se ji predati, da bi razumeli njen smisel«.
Ali lahko brez nadaljnjega dopustiš, da je tvoj miselni sistem »prevzet« s tem? V delu World Book Encyclopedia piše, da je rock glasba za mnoge »simbol nekega določenega načina življenja«. Verjetno ti je to že jasno brez, da moraš to spoznavati iz neke enciklopedije. Prav tako ti je poznano, da rock privlači mnoge mlade ljudi, ker verjamejo, da njegovi teksti »opisujejo realnost in probleme sveta, v katerem žive«. Verjetno se z rockom več kot s katerokoli drugo vrsto popularne glasbe, posreduje neka vest. Gre za problem mladine, za spor med generacijami, za mamila, seks, za svobodo misli, siromaštvo, vojno in podobne teme. Poizkuša se izraziti »predstava mnogih mladih ljudi o nekem boljšem svetu ter nezadovoljstvo mladine zaradi socialnih nepravičnosti«. Toda s kakšnim uspehom?
Postoj malo in se vprašaj: Kaj je storila rock glasba za mladino v skoraj dvajsetih letih, odkar se je na veliko pojavila (z začetkom petdesetih let)? Ali so z njeno filozofijo dejansko rešeni problemi mladine? Ali so njene vesti dejansko ponudile bilo kakšno rešitev, ali pa povzroča podobno zmešnjavo, kakor nauki religioznih sekt sveta, s tem ko odobravajo pesmi nasilja? Ali pokazuje življenje tistih, ki komponirajo ali igrajo takšno glasbo, da so sami, ne ozirajoč se na denarni zaslužek — našli rešitev za probleme življenja? Ali lahko ta glasba zares nudi nekaj novega, ali so spolna razbrzdanost, nespoštovanje oblasti, beg pred odgovornostmi, uživanje mamil in podobne stvari dokazale, s tako dolgo zgodovino — zgodovino, ki se še ni izkazala z napredkom, temveč v kateri so se prej ali slej pojavile napake?
Če takšna glasba, navidezno, postavlja v ospredje realnost ali resničnost, zakaj je tedaj v tesni zvezi z mamili, tako da lahko njene tekste razumejo samo drogirani? Ali ne spodbuja prej na otročje nagibe, izvleči se iz odgovornosti, namesto da bi dejansko pomagala mladim ljudem razumeti življenje?
Torej ni nepomembno kakšno glasbo poslušaš. Lahko dovoliš, da drugi odločajo za tebe, tako da enostavno plavaš s tokom in izbiraš tisto, kar je popularno in kar ugaja večini. Toda lahko tudi sam razmisliš o tem in skrbno izbereš tako, da se pustiš voditi večni in vrhovni modrosti Božje besede (Preg. 14:15). V Propovedniku 7:5 beremo: »Bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov«. Kadar Biblija govori o »nespametnih«, tedaj ne gre enostavno za neumne, temveč govori b osebah, ki so nerazumne v moralnem pogledu in katere negujejo način postopanja, ki povzroča težave. Tvoje izbiranje glasbe pokazuje, če se zanimaš samo zato, da se zabavaš, ali pa tudi zato, da večno živiš v Božji milosti.
Misli tudi na to, da tvoja izbira deluje na druge. Lahko si mišljenja, da določena glasba na tebe nima nobenega vpliva — morda glasba, katere polten, nasilen zvok in tekst v nekih besedah nasprotuje tistemu, kar je resnica in pravičnost. Kakšen vpliv izvajaš s tem na druge? Ali si kakor apostol Pavel, ki je rekel, da noče jesti mesa, čeprav bi imel pravico, če bi s tem lahko preprečil spotikanje drugih? (1. Kor. 8:9-13; Rimlj. 14:13, 21; 15:2). Za kakšnega te smatrajo drugi, sodeč po glasbi, ki jo izbiraš?
Obstojajo pesmi, ki tvorijo del čistega oboževanja Jehove Boga — oboževanje Boga, kateremu se zahvaljujemo za dar glasbe. Povsem sigurno se od nas ne zahteva, da pojemo samo takšne pesmi, ali da poslušamo samo takšno glasbo. Vendar naj bi stalno mislili na to, da bo prišel čas, ko bodo na zemlji živeli samo ljudje, ki bodo peli v slavo Jehovi (Psalm 148:12, 13; 150:1-5). Zato bodi moder in izbiraj glasbo, ki ne bo odvajala tvojih misli in srca od tvojega cilja.