Vprašanja bralcev

● Kaj je mislil Pavel, ko je v svojem pojasnjevanju o zakonu govoril, da »bi bila devica v prezreli dobi«?

V OSNOVI vzeto se to nanaša na čas, ko je nekdo že prekoračil čas, ko je njegova spolna zahteva prvič »vzcvetela« ali postala močno očitna.

V 1. Kor. 7:36, beremo: »A če kdo meni, da spravi v sramoto devico svojo, ko bi bila v prezreli dobi in potreba tako zahteva, kar hoče, naj dela, ne greši; naj se može!« Ta nasvet lahko najbolje razumemo, če ga pregledamo v luči konteksta oziroma povezanosti.

Pavel je pred tem opozoril na to, da je neporočen kristjan prost skrbi, kakršne ima poročen. Takšen je lahko vedno pripravljen za službo Gospodu, ne da bi se ga v tem oviralo. (1. Kor. 7:32—35) Vendar pri nekih neporočenih osebah lahko pride zaradi strastnih zahtev do resnih napetosti in skušnjav. Za takšne osebe bi bilo bolje, da se poročijo, kakor da »gorijo« v strasti. (1. Kor. 7:9) Toda Pavel je opozoril, da je treba še nekaj upoštevati, preden mislimo, da smo v takšnem stanju, ko se moramo poročiti.

Mogoče je zahteva nekoga samo prvo gorenje ali prvi »razcvet« spolnih strasti, ki jo lahko premaga in ostane neporočen, ne da bi »gorel« v strasti. Pavel je vedel, da se pri mladeničih in deklicah začnejo v času pubertete razvijati spolne zahteve. Preden oseba odraste, lahko postane ta zahteva pri njej precej močna in se mora obvladovati. Ni dobro, če pride kristjan prehitro do zaključka, da je bolje biti poročen, zato ker občuti spolni nagon. Morda bo čas pokazal, da lahko ostane neporočen, ne da bi ga mučile takšne zahteve.

Zato je Pavel svetoval, naj razmislimo o svojem stanju in razmerah. Če je nekdo že preko tega prvega navala in ostane ta strast zanj problem, tedaj naj postopa po svojem mišljenju, ker ne greši, če se poroči. Vendar tisti, ki je prebrodil prve seksualne zahteve, lahko ostane sam, neporočen. Če se tako odloči v srcu, takrat je takšna rešitev, po besedah Pavla, najboljša. (1. Kor. 7:37, 38)

Mladi ljudje morajo prav gotovo razmisliti o tem navdihnjenem nasvetu, kajti če se kdo poroči, čim »se razcvete« njegova spolna zahteva, ali se močno pokaže, se lahko zgodi, da je za njegovo odločitev, kdaj in koga bo poročil, odločilna silovitost njegove strasti. Če pa je minil čas prvega navala spolnih zahtev, lahko svoje občutke in svoje življenjsko stanje objektivneje presodi.

Poleg tega ugotavljamo danes, da je nenavadno mnogo zgodnjih zakonov v vseh družbenih slojih, ki so nesrečni ali pa gredo narazen. Pogosto se osebe, ki se poročijo v zgodnjih letih, pustijo bolj voditi romantičnim občutkom in svoji spolni zahtevi, ki je pravzaprav šele v razvoju. Mnogi še niso razvili lastnosti, ki prispevajo k uspešnemu zakonu, kakor je na primer samoobvladanje. (2. Pet. 1:5—8; Gal. 5:22, 23) Ali ni torej večja verjetnost, da bosta mlad mož in mlada žena tudi v zakonu pokazovala te in še druge lastnosti, če nek čas pokazujeta, da lahko obvladata svoje spolne zahteve?