Vprašanja bralcev
● V 1. Kor. 10:13 je pisal apostol Pavel: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temveč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« Odkod prihaja ta izkušnjava in kako Bog pripravi izhod za kristjane?
KAKOR se vidi iz izkušenj, ki jih je imel Izraelski narod v puščavi in na katere se sklicuje Pavel v gornjem stavku, pride »izkušnjava« z okoliščinami, ki bi mogle nekoga napeljati, da prestopi Božji zakon. Pred tem piše Pavel v istem poglavju: »To pa so postali zgledi za nas (kristjane), da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli. Tudi ne bodite malikovalci kot nekateri njih, kakor je pisano: ‚Sedlo je ljudstvo jest in pit in vstalo igrat‘. Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč. Tudi ne izkušajmo Gospoda, kakor so ga nekateri izmed njih izkušali in so poginili od kač. Tudi ne mrmrajte, kakor so nekateri izmed njih mrmrali in so poginili od pogubnika«. (1. Kor. 10:6—10)
Ali so bile te okoliščine takšne, da se Izraelci niso mogli upirati skušnjavam? Poglej dejstva: Izraelci so pričeli »želeti hudo«, ko jih je Jehova po čudežu oskrbel s prepelicami za ves mesec. Nekaj časa res niso jedli mesa, vendar so imeli dovolj mane za hrano, toda popustili so skušnjavi in pokazali tolikšno lakomnost, da »kdor je najmanj nabral, je imel deset homerov« ali 22 hektolitrov. (4. Mojz. 11:19, 20, 31—35)
Ob neki drugi priliki, ko je bil Mojzes na Sinaju, da prejme zakon, so Izraelci postali »malikovalci«, kakor omenja Pavel. Oboževali so tele in se predajali spolnemu uživanju. Zakaj? Odsotnost njihovega vidnega voditelja je bila okoliščina, ki je dala povod za to skušnjavo, ker so govorili Aronu: »Vstani, naredi nam bogove, ki naj gredo pred nami; zakaj tistemu možu Mojzesu, ki nas je odpeljal iz dežele Egiptovske, ne vemo, kaj se mu je prigodilo«. (2. Mojz. 32:1, 6)
Malo preden so Izraelci vstopili v obljubljeno deželo, so jih zapeljale moabske žene. Druženje s temi ženami je bilo za njihove strasti tako vznemirljivo, da so zapadli nemorali. To je dogodek, na katerega se sklicuje apostol Pavel in v katerem je naenkrat pomrlo triindvajset tisoč oseb zaradi njihovega greha. (4. Mojz. 25:1)
S podobnimi pritožbami so Izraelci preizkušali Jehovino potrpljenje glede tega, ali bo pustil takšne pritožbe nekaznovane. Neki dogodek, v katerem Izraelci niso vzdržali preizkušnje, da bi se upirali, se je zgodil po uničenju upornikov Koraha, Datana in Abirama. Tako so namreč pričeli dokazovati, da je bilo uničenje upornikov nepravično. V 4. Mojzesovi 16:41 je rečeno: »A drugi dan je mrmrala vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona, govoreč: Vidva sta usmrtila ljudstvo Jehovino.« Posledica kritiziranja načina obsodbe je bila smrt 14 700 oseb v pomoru, ki ga je povzročil Bog.
Očitno je, da nobena od teh preizkušenj ni bila tako velika, da jo Izraelci ne bi mogli vzdržati, popustili so le zato, ker so vedno znova pozabljali Jehovo in Njegovo ljubečo skrb zanje, kakor tudi Njegove pravične zakone in poti. Izgubili so vero.
Kakor primeri Izraelcev tako tudi preizkušnje, katerim so izpostavljeni kristjani, niso nič posebnega v človeških izkušnjah. Če se torej kristjani trudijo, in se upirajo takšnim skušnjavam, opirajoč se na Jehovo, da jim pomaga, lahko ostanejo zvesti. »Bog je zvest« in ne bo dopustil, da je Njegov narod preizkušen nad njegovo moč. Nikoli ne bo zapustil svojih služabnikov tako, da bi dopustil, da pridejo v situacije, v katerih bi bilo človeku nemogoče izvajati Njegovo voljo.
Če Jehova dopusti, da se razvijejo takšne okoliščine, ustvari On tudi izhod iz njih, tako da krepi svoje ljudstvo, da se upre skušnjavi. Nekateri na primer lahko kristjana telesno zapostavljajo in ga želijo navesti, da zapusti svojo vero. V taki situaciji lahko pride kristjan v skušnjavo, da bi popustil in se izognil nadaljnjemu mučenju in morda celo smrti. Toda na osnovi navdihnjenega zagotovila, ki ga daje apostol Pavel, kristjan ve, da so okoliščine, ki so vzrok preizkušnje, samo prehodne. Jehova ne bo dopustil, da postane situacija tako težka, da bi duhovna moč in vera ne ščitila več kristjana tako, da ne bi mogel ohraniti svoje čistosti.
Poleg tega pomaga Jehova s svojim duhom takšnim, ki so pod pritiskom, da se spomnijo stvari iz Biblije, katere morajo vedeti in jim tudi pomaga, da ohranijo pravilno razsojanje stvari pri uporabi temeljnih načel. (Jan. 14:26) Tako niso zapeljani na krivo pot in dejansko razumejo sporno vprašanje, za katero gre. Tako je Jehova že mnogim pomagal, da so ostali zvesti vse do smrti. Smrt ni bila izhod, ki bi bil zanje ustvarjen, temveč pomoč, ki jim jo je dal Jehova, da so lahko vzdržali do konca, ne da bi popustili.
Jehova pomaga svojim služabnikom ne samo po svojem Duhu, temveč pošilja za to tudi angele. Tako piše v listu Hebrejcem 1:14 tudi tole: »Niso li vsi služabni duhovni v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?«