Z zvestobo ohraniti življenje
»Pravični pa bo živel po svoji veri.« — Habakuk 2:4.
1. Kaj se pričakuje od članov Božje organizacije in kaj jim daje Bog?
ZVESTI BOG, čigar ime je Jehova, ima v svoji organizaciji prostora za vse, ki ljubijo pravičnost in vse, ki sledijo njegovemu prijaznemu vabilu ter ugotovijo, da je v zvezi z njim mnogo dela. Izpolniti je treba različne naloge, vendar pa nihče, ki prevzame takšno nalogo, ne podcenjuje Božje moči, ki mu pomaga, da se lahko pravilno loti dolžnosti in dela. Bog lahko da neki osebi potreben nauk, šolanje in navodila. — Fil. 4:13; 1. Kor. 12:18.
2. S čim je zvestoba tesno povezana in kaj morajo zato vsi, ki služijo Jehovi, delati?
2 Kaj to pokazuje? Da je Jehova zvest in zato zahteva tudi od vseh, ki jih priznava, da so zvesti. Božja zvestoba je tesno povezana z njegovo pravičnostjo — posebej privlačno značilnostjo njegovega Kraljestva. (Mat. 6:33) Zato morajo vsi, ki iščejo to kraljestvo in ga dajejo v svojem življenju na prvo mesto, živeti po pravičnih Jehovinih merilih. Svojo staro, nepravično osebnost morajo sleči in obleči novo, »ustvarjeno po Bogu v pravičnosti in lojalnosti resnice«. Tedaj bodo v svojih postopkih odsevali pravičnost Jehove, svojega svetega Boga. — Efež. 4:23, 24; Kol. 3:5—14.
3. S čim se odlikujejo zvesti ljudje?
3 Da naredijo v svojem življenju spremembe tisti, ki bodo še naprej živeli pod Božjo ureditvijo, traja določen čas. Te osebe morajo stalno rasti v točnem spoznanju tako, da jih »ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi«. Z drugimi besedami, takrat jih ne bo več metalo sem in tja kakor morje, temveč bodo »stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem«. Vsako nalogo bodo vestno in zanesljivo izpolnili. — Efež. 4:14; 1. Kor. 15:58.
4. Kako dokažemo svojo zvestobo?
4 Ti stanovitni Jehovini oboževalci so spoznali, kako važno je gibati se znotraj varnih mej, ki jih je postavil Bog. Ne gre samo za to, da vemo, kako moramo živeti, temveč tudi za to, da dejansko delamo dobro, prijetno in popolno Božjo voljo in se zvesto držimo Božjega zakona, njegovih menil pravičnosti. — Jak. 4:17.
BOG ZVESTO VARUJE SVOJE LJUDSTVO
5. Kateri biblijski teksti potrdijo, da Jehova bedi nad svojimi služabniki?
5 Zanesemo se lahko na to, da zvesti Bog Jehova bedi nad tistimi, ki so se mu predali in zanje skrbi. On opazuje vse »človeške sinove«, »dobre in hudobne«, predvsem pa »oči Jehovine pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje«. (Ps. 11:4; Preg. 15:3; Ps. 34:15) Kralj David je to potrdil z besedami: »Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.« — Ps. 37:25.
6., 7. a) Kje najdemo dokaz, da Jehova upošteva zveste može in žene starega časa? b) Kakšne pozornost zbujajoče lastnosti so imeli ti zvesti starega časa?
6 Dokaz za to, da Jehova upošteva ljudi, ki so mu bili v preteklosti zvesti, vidimo v tem, da je v svoji besedi nekatere imenoval po imenih. V enajstem poglavju lista Hebrejcem jih je precej naštetih. V tem jedrnatem poročilu je živo opisano nekaj tistega, kar so ti zvesti preživeli, da bi dokazali svojo zvestobo. Jehovo so poznali kot svojega pomočnika in zato jih tisto, kar so drugi rekli ali storili, ni moglo prestrašiti ali jih odvrniti od tega, da bi Jehovi zvesto služili. Vzeli so nase najrazličnejše preizkušnje in preganjanja in »svet jih ni bil vreden«. Toda v Božjih očeh so bili dragoceni; ohranjal jih je v spominu in nagradil jih bo z vstajenjem, v katerega so upali. — Hebr. 11:38.
7 Ti možje so se trudili za to, da si pri Bogu naredijo dobro ime in da bodo smatrani za pravične. Posebno pozornost zbujajoča lastnost teh prič starega časa je bila njihova dinamična moč ali njihova gorečnost, s katero so zastopali, kar je bilo pravično. Na nas naredi vtis tudi njihova vera, lojalnost in ljubezen, ki so jo dokazovali v službi Bogu. Ostali so stanovitni in niso krenili od poti, ki so jo spoznali kot življenjsko pot, določeno od Boga. Poročilo o teh vernih možeh in ženah starega časa je ostalo ohranjeno do današnjega dne, nam v spodbudo. — Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11.
8. Katere nadaljnje primere zvestobe iz preteklosti lahko navedemo?
8 Nadaljnji primer preteklosti sta Zaharija in njegova žena Elizabeta, ki sta tudi živela tako, da sta ugajala Jehovi. Lukež, tovariš apostola Pavla, poroča o njiju: »Bila sta pa oba pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Jehovinih brez madeža.« Zato so bile njune molitve sčasoma uslišane. Zaharija in njegova žena sta postala starša Janeza Krstnika, ki je Mesiji pripravljal pot. — Luk. 1:5—13.
9. a) Katere zveste vdove so v Bibliji imenovane? b) O katerem dobrem zgledu zvestobe se poroča v Marku 12:41—44?
9 Tudi nekatere vdove, ki so imele izredno vero, so imenovane v Bibliji, na primer, Naomi, Ruta, Abigaila in Ana, prerokinja. Ko je Jezus nekoč opazoval, kako so oboževalci dajali v skrinjico v templju denar, je svoje učence opozoril na neko vdovo, katere ime ni omenjeno, ko je rekel: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico: kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj«. (Marko 12:41—44) Te vdove ne poznamo po imenu, toda omenjena je s pohvalo in s svojim majhnim prispevkom nam je dala dober zgled zvestobe glede podpiranja pravega oboževanja. Višina prispevka ni brezpogojno zanesljivo merilo darežljivosti dajalca. Ta vdova je hotela dokazati svojo ljubezen do Jehove in to je storila na svoj skromen način.
10. a) Ali so v biblijskem poročilu navedena vsa imena in dela zvestih Božjih služabnikov starega časa? b) Kaj vidimo iz tega?
10 V biblijskem poročilu še zdaleč niso napisana vsa imena in dela tistih, ki so bili Jehovi zvesti. Ali to pomeni, da Jehova njihovega življenja ni opazil ali da je njihova zvesta dela pozabil? Nikakor. Jehova točno ve, kaj so govorili in kaj delali in teh zvestih oboževalcev, ki so ohranili svojo čistost pred njim, Bog večnosti ne bo nobenega pozabil. Oni prav tako pripadajo »velikemu oblaku prič«, ki bo za nagrado za svojo zvestobo, dobil življenje v novi ureditvi. (Hebr. 12:1) Tudi oni so za nas posnemanja vreden zgled. Zakaj? Ker to, kar delamo, ne delajmo »le na oko, kakor ljudem ugajajoč«, ali da bi bili pohvaljeni in priznani od ljudi. — Efež. 6:6; Kol. 3:22; primerjaj Mat. 6:1—4.
11., 12. Kaj dokazuje, da je Jehova v dneh Elije pozorno spremljal delo svojih zvestih oboževalcev?
11 Nekateri teh neimenovanih prič so živeli v desetem stoletju pred našim štetjem. Jehova je takrat s posebno pozornostjo spremljal dela zvestih oboževalcev med izraelskim ljudstvom. Takrat sta Ahab in njegova žena Jezabela, vpeljavala Baalov kult v deželo in prerok Elija je bil prisiljen pred njima bežati in se skriti v neko votlino. Jehovi je rekel, da je v vsem Izraelu edini oboževalec Jehove, ki je preostal in ki je še goreč v njegovi službi. Jehova pa ga je drugače poučil in mu s tem pokazal, da ve, kaj se med ljudstvom dogaja. Razen preroka so bili namreč še mnogi, ki niso odobravali kulta malikovanja. — 1. Kralj. 19:1—10, 18.
12 Jehova, ki je razlikoval dobre od slabih, je rekel Eliji, da jih je še mnogo, da, sedem tisoč, ki svojega kolena niso pripognili pred Baalom in ki gnusnega boga niso poljubili. Jehova je strogo prepovedal klečati pred maliki in jih poljubljati. (1. Kralj. 19:14; 2. Moj. 20:4, 5) Čeprav nimamo dolgega seznama imen, lahko brez dvoma sklepamo, da je Bog poznal te tisočere, ki so se izkazali pravične, ker so vztrajali v pravem oboževanju in se niso oskrunili s kultom Baala, čeprav so se izpostavljali nevarnosti, da jih hudobna Jezabela usmrti.
13. Kako je mala izraelska deklica dokazala, čeprav ni bila imenovana, zvestobo Jehovi?
13 Nekaj let po teh dogodkih je živela »majhna deklica«, ki so jo sirske roparske čete odpeljale v ujetništvo. Njeno ime nam ni znano, toda Jehova ga pozna in on bo gotovo nagradil zvestobo, ki mu jo je izkazala ta deklica. Čeprav je bila ujetnica in sužnja v tuji deželi, ni oklevala ženi Naamana, sirskega poveljnika, pričati o veliki moči, ki jo je dokazoval Jehova, njen Bog, po svojem zvestem preroku. — 2. Kralj. 5:1—4.
14. Kako je bil nečak apostola Pavla preizkušen v zvestobi?
14 Tudi sin sestre apostola Pavla ni imenovan z imenom. Toda ta mladi mož je poročal Pavlu in zatem še poveljniku o prisegi več kakor štiridesetih mož, ki so se zakleli, da bodo ubili njegovega strica Pavla. Zaradi hitrega ukrepanja tega zvestega mladeniča je bil napad preprečen. Gotovo je Jehova ljubil te mlade ljudi, ki so interese njegovih služabnikov postavili pred svoje. Oni so dober primer, ki bi naj spodbudil mlade ljudi naših dni, da se vestno zavzamejo za zaupane jim interese Kraljestva. — Dej. ap. 23:12 do 22.
15. Kakšno posebno korist imajo ta biblijska poročila za nas danes?
15 Poročila Biblije o ljudeh, ki so bili v starem času s svojo zvestobo posnemanja vreden zgled, so izvor ohrabritev. Če namreč preiskujemo ta poročila, spoznamo, kako je Jehova bedel nad svojimi služabniki in jim izkazoval ljubezen. To zbudi v nas, — ki smo danes njegove priče — željo, da temu večnemu Bogu prav tako enako zvesto služimo.
ZVESTO UPORABITI VSE, KAR IMAMO
16., 17. a) Kaj vidimo danes, kar odgovarja »velikemu oblaku prič«? b) Kako ti ljudje dokazujejo svojo zvestobo?
16 Danes se priključuje »preostanku« Gospodovih bratov »velika množica« iz vseh narodov in se skupaj z njim udeležuje oznanjevanja »dobre vesti« o kraljestvu, ki ga je napovedal Jezus Kristus. (Razod. 7:9; Mat. 24:14) Ugotovila je, da je zelo osrečujoče, deliti dobre stvari, ki jih je spoznala, z drugimi. (Dej. ap. 20:35) Člani te »velike množice«, katerih število gre že v milijone, ne trdijo, da imajo kakršnokoli čudežno moč, imajo edinole odkritosrčno željo, služiti Jehovi iz vsega srca, vsega razuma in iz vse duše. Zato so odločni, da tisto malo, kar imajo, uporabljajo za pospeševanje interesov Kraljestva.
17 Ker so Harmagedon in zatem sledeči izredni blagoslovi blizu pred nami, se novodobne Jehovine priče zavedajo dejstva, da sedaj ni čas za to, da bi šli po poti najmanjšega odpora. Vedo, da živimo danes v času, kakršnega še nikoli ni bilo, v času, ko naj bi vse, kar imamo — čas, sredstva in naravne sposobnosti — dali na razpolago v službo Bogu. Vedo tudi, da so čudežni darovi duha prenehali s smrtjo apostolov, v prvem stoletju. Zato lahko tisti, ki na novo prihajajo, napredujejo le z gorečim študijem in z uporabo naučenega ter tako, da se okoristijo vseh priprav Jehovinega šolanja, da bi se popolnoma usposobili za delo, ki se mora sedaj opraviti. To tudi goreče delajo. — 2. Tim. 3:16, 17.
18., 19. a) Kje se danes najde ljudi, ki imajo enakega duha kakor kralj Ezekija? b) Navedi primere.
18 Obiskati je treba samo eno od preko 35 000 skupščin Jehovinih prič in našli bomo ljudi, ki imajo danes duha kralja Ezekije, o katerem je v 2. Letopisih 31:21 napisano: »Delal (je) iz vsega srca svojega in šlo mu je po sreči.« Neka skupščina ima na primer, v svoje veselje pionirja, ki z devetdesetimi leti še zvesto opravlja svojo službo. Bil je nadzornik za službo oznanjevanja in je obiskoval vse sestanke. Bil je zelo vesel, ko je lahko po oseminpetdesetih letih oznanjevanja dobre vesti o kraljestvu videl sadove svojega dela, svoja »priporočilna pisma«, od katerih so nekateri služili skupaj z njim v isti skupščini. — 2. Kor. 3:1—3.
19 Če hodiš redno v kraljevsko dvorano, boš sčasoma tudi ti osebno spoznal ljudi, ki uporabljajo svoj večer življenja za to, da slavijo velikega stvarnika in pomagajo drugim, spoznati njegovo ime in njegov namen. Tisto malo moči, ki je še imajo, dan za dnem uporabljajo za to, da dokazujejo svojo zvestobo, vse do same smrti. (Raz. 2:10) Neka Jehovina priča, ki je bila že stara in bolna, je na vprašanje, kako se počuti, odgovorila, da ji je žal le to, da je postala malo pozabljiva in da ne more več tako v korak z mladimi pričami. Takšni se lahko tolažijo, da so s svojo vero in vztrajanjem mlajšim ljudem spodbuden zgled. Kakor apostol Pavel lahko tudi oni rečejo: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov.« — 1. Kor. 11:1.
20. S kakšnimi nadaljnjimi problemi se morajo boriti marsikatere priče, da bi ohranile zvestobo do Jehove?
20 Neglede na starostno oslabelost morajo mnoge priče premagovati še druge ovire, ko zvesto služijo Jehovi. Nekateri so izgubili vid, drugi slabo slišijo in nekateri zelo težko hodijo. Vidimo pa, da tudi oni uporabljajo zvesto v Jehovini službo tisto, kar imajo in »prinašajo vedno hvalno daritev Bogu, to je ,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo«. — Hebr. 13:15.
21. Kako še danes premaguje večina Jehovinih prič svoje poti?
21 Ne pozabimo tudi mnogih prič, ki so dolga leta sodelovale v službi oznanjevanja brez prevoznega sredstva. Nekateri starejši zvesti oznanjevalci lahko ocenijo pot, ki so jo v svoji službi oznanjevanja prehodili. Po teh ocenah bi nekateri prišli enkrat okoli Zemlje ali še dlje. Izgleda, da se prav nanje nanaša naslednji stavek Biblije: »Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega.« — Rim. 10:15.
PRIZNATI BOŽJO VLADAVINO
22. Kaj postane bralcu tega poročila še posebej očitno?
22 Ko beremo življenjska poročila zvestih Jehovinih služabnikov, — kakor iz preteklosti, tako iz sedanjosti — nam še posebej pade v oči, da jim je Božja vladavina pomenila toliko, da so bili za njo pripravljeni postaviti celo svoja življenja na kocko. To pokaže, da gre Jehovi za to, da ohrani življenja takšnih ljudi, ki mu služijo ter ljubijo njega in njegove izredne lastnosti. (Mat. 22:37, 38) Osebe, ki so mnogo prestale, odkritosrčno pokazujejo, da kljub temu dajejo Božji vladavini prednost pred vsako drugo. Neka priča je to izrazila z naslednjimi besedami: »Hvaležen sem, da sem lahko Jehovi služil vsa ta leta. Nikoli nisem niti eno samo minuto obžaloval, čeprav je bilo včasih silno težko.«
23. Kakšno stališče imajo Jehovine priče, ki priznavajo Jehovo za najvišjega vladarja, do političnih vladarjev sveta?
23 Jehovine priče, ki zastopajo, kar je pravilno in resnično in dobro, se stalno držijo visokega Zakonodajalca. V svojem življenju dnevno uporabljajo njegove zakone in temeljna načela. Nikjer si ne želijo biti raje kakor v ureditvi, ki jo je Jehova ustvaril za svoje oboževalce. (Ps. 84:10) Za nje je osvežujoče, ko hodijo od hiše do hiše in iščejo ljudi, ki molijo za to, da bi prišlo Božje kraljestvo in bi se Božja volja godila na Zemlji in tiste, ki bi želeli večno živeti pod to popolno vladavino. (Mat. 6:9, 10; Jan: 17:3) Nikoli se ne bi zadovoljili z obljubami nekega svetskega politika in tudi nikoli niso hoteli imeti človeškega kralja. (Primerjaj 1. Sam. 8:1—9) Ko so se predali Jehovi, so bili odločeni priznati ga kot najvišjega vladarja. Od takrat so se trudili, da so pri vseh svojih odločitvah upoštevali ta važen sklep.
24. a) Kako gledajo svetski ljudje pogosto na priče? b) Kako edino lahko priče ohranijo popolnoma čisto vest pred Bogom?
24 Ker so te Jehovi predane priče dolžne polagati račun najvišji osebnosti vesolja, velikemu zakonodajalcu in sodniku, morajo zelo paziti na svoje življenje sredi te hudobne generacije. (Jak. 4:12) Njihovo neomajno držanje biblijskih temeljnih načel lahko sicer določene ljudi od njih odtuji. Ali naj zato krenejo s poti pravičnosti ali iz udobja poizkusijo prestopiti Božji zakon ali se ga izogniti? (1. Pet. 4:3—5) Gotovo ima stvarnik vseh pravico pričakovati, da ga njegova stvarjenja v svojem življenju postavijo na prvo mesto. Upravičeno lahko tudi zahteva, da ga obožujejo in ga brezpogojno poslušajo. Če svojega suverenega gospodarja v svojem mišljenju in postopanju vedno upoštevajo, jim to zelo pomaga obnašati se tako, da imajo pred njim popolnoma čisto vest. — Preg. 3:5; Dej 23:1.
25., 26. a) Kam smo prispeli do danes in kaj je zato potrebno? b) Kaj zato ugotovimo, kar odgovarja 1. Jan. 5:3?
25 Odkritosrčni ljudje dokažejo, da priznavajo Božjo vladavino, tako da sledijo njegovi spodbudi in mu služijo. V Božji organizaciji, ki svojo dejavnost oznanjevanja in poučevanja vse bolj razširja, se potrebuje še mnogo voljnih delavcev. Ker stojimo danes tako blizu pred največjim dogodkom vseh časov, naj bi sedaj vsi pravicoljubni ljudje modro ravnali z zavestjo, da je od njihovega postopanja odvisno, ali bodo dobili večno življenje ali ne. — 2. Petr. 3:11—14.
26 Vsako leto pridobijo desettisoči iz vseh družbenih slojev z različno preteklostjo in življenjskimi izkušnjami točno spoznanje resnice in privedejo svoje življenje v soglasje z Božjimi zakoni in predpisi. To seveda zahteva mnoge spremembe. Pomeni tudi, da je treba odložiti stare navade in razvijati nove, morajo se poučiti in šolati, naučiti se ljubiti Jehovo in ga poslušati. Ali je to tako težko? Apostol Janez je rekel: »Kajti to je ljubezen do Boga, da držimo njegove zapovedi; in zapovedi njegove niso težke.« — 1. Jan. 5:3.
ZVESTO VEROVATI IN OHRANITI ŽIVLJENJE
27. Ali je vera vse, kar je potrebno, da bi ugajali Jehovi?
27 V listu Hebrejcem 10:38 je jasno rečeno: »Pravičnik moj pa bo živel iz vere.« Biblija tudi pokaže, da je treba veri dodati še druge stvari, kakor so krepost, spoznanje, samoobvladanje, vztrajanje, predanost Bogu, bratovsko naklonjenost in ljubezen. (2. Petr. 1:5—7) Vsak, ki resnično želi ostati živ, naj bi v službi Bogu uporabil tudi vse svoje naravne sposobnosti.
28. Kaj se naj vsak vpraša glede imenovanj, ki se opravljajo v skupščini?
28 Zvesti možje, ki to delajo, so v skupščini imenovani učitelji in »pastirji Božje črede« in nosijo odgovornost. Ti usposobljeni učitelji imajo nalogo, pomagati drugim prispeti k enotnosti v veri in do točnega spoznanja. (1. Petr. 5:2; 2. Tim. 2:2; Efež. 4:11—13) Po Bibliji je pravilno, če zreli možje v skupščini težijo za službo nadzornika, ker je to »izredno delo«. Zato bi bilo dobro, če se kdaj preiščeš in ugotoviš, ali napreduješ. Vprašaj se: »Ali lahko svoje sposobnosti še izboljšam, ali imam kakšne skrite talente, ki bi jih lahko še razvil in bil skupščini še bolj koristen ter s svojim življenjem Boga še bolj oslavljal?« — 1. Tim. 3:1—13.
29. Kako lahko kot posamezniki dokažemo, da cenimo svoje življenje, in kaj je posledica tega?
29 Zavest, da smo zvesti, nas bo napolnila z zadovoljstvom. Zato cenimo svoje življenje in ga modro uporabljamo tako, da dan za dnem prinašamo sadove pravičnosti v slavo in hvalo Boga! Če smo že dolgo ali šele kratek čas na poti življenja, — bodimo odločni in ne dopustimo, da se karkoli postavi med nas in Jehovo Boga! Božja neomajna ljubezen nas bo krepčala in nam pomagala, da mu ostanemo zvesti tudi v najtežjih preizkušnjah. (Rim. 8:38, 39) Če storimo vse, da oslavljamo Boga, se bomo varovali prestopati postavljene meje ali zapustiti točno določeno pot pravičnosti, ki vodi v večno življenje.
30. Kako lahko tudi mi razveselimo Jehovino srce?
30 Naša največja želja naj bo, da ohranimo našo čistost pred Bogom in da dokažemo, da se ne pustimo nikomur, — niti Božjemu nasprotniku satanu ne — odvrniti od te poti. — Na ta način lahko razveseljujemo Jehovino srce. — Preg. 27:11.
[Slika na strani 16]
Neka izraelska deklica, sužnja, se je pokazala kot zvesto do Jehove s tem, ko je pripovedovala Naamanovi ženi o Eliji, preroku pravega Boga.