Zvestoba — življenjska pot
»Zahteva (se) od oskrbnikov, da se vsak izkaže zvestega.« — 1. Kor. 4:2.
1., 2. a) Kdo se imenuje »Old Faithful« in na kaj se ta označba nanaša? b) Kaj je še bolj občudovano ali cenjeno kot točnost gejzirja?
»OLD FAITHFUL« (»Stari zvestež«) se imenuje eden mnogih gejzirjev v Yellowstonskem narodnem parku v Združenih državah. To ime je dobil, ker je v 1920-ih in 1930-ih letih več ali manj točno izbruhnil vsakih petinšestdeset minut. Zato je postal znana turistična atrakcija.
2 Ljudje občudujejo zvestobo gejzirja, ki redno bruha približno 40 000 metrov vrele vode nekako 30 do 45 metrov visoko. Zvestoba je lastnost, ki je cenjena ali občudovana predvsem pri človeku, ker ga naredi zanesljivega in vrednega zaupanja. Celo v trgovskem svetu od vsakega, ki mu je zaupana odgovornost, pričakujejo, da je zvest. Verjetno je iz tega razloga mornarica ZDA vzela besedi Semper fidelis (»Vedno zvest«) za svoj vodilni izrek. (Primerjaj 1. Kor. 4:2)
3., 4. Kdo nam s svojo zvestobo daje najboljši zgled in s čim se lahko primerno primerja zanesljivost njegovega namena?
3 Toda na koga še posebej mislimo, če gre za vprašanje, kdo pokazuje najvišjo stopnjo zvestobe? Na nikogar drugega kakor na Jehovo Boga, »zvestega stvarnika« neba in zemlje. (1. Pet. 4:19) Gejzir je lahko primerna simbolična slika za zvestobo človeka, toda bil bi siromašna ponazoritev nespremenljive Jehovine zvestobe. Gejzirji postanejo sčasoma neredni ali nedelavni, kar se pri Jehovi ne dogaja. Sonce in Mesec sta zaradi svoje zanesljivosti zato primerna primerjava za nespremenljivost njegovega namena, kakor tudi njegove vrednosti zaupanja in popolne zanesljivosti. — Ps. 89:36, 37; 104:19.
4 Pri svojih načrtih in delih se lahko človek zanese na stanovitnost del stvarnika, neglede, ali obdeluje zelenjavni vrt, ali sestavlja računalnik, ki mu pomaga, priti na Mesec in zopet nazaj. Zato je razumno sklepati, da se lahko neskončno mnogo naučimo od Boga, ki se ni izkazal zanesljivega samo v svojih besedah, temveč tudi v svojih dejanjih. O tem zvestem Bogu beremo: »Priznajte velikost našemu Bogu! On je SKALA, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« — 5. Moj. 32:3, 4.
5. Kakšno karakteristično lastnost se pričakuje od oboževalcev Boga in kaj opazuje Bog?
5 Pravilno je misliti, da pričakuje «Bog zvestobe« to karakteristično lastnost tudi od tistih, ki ga odkritosrčno obožujejo. On je Bog in Rešitelj »posebno zvestih« ljudi. (1. Tim. 4:10) Na osnovi svoje lastnosti popolnega opazovanja, opazi Jehova, živi Bog, resen trud svojih služabnikov. Njegove oči so odprte in on vidi »vse poti otrok človeških«. Njemu morajo tudi polagati račune. (Jer. 32:19; Hebr. 4:13) V Pregovorih je rečeno: »Na vsakem kraju so oči Jehovine, gledajoč dobre in hudobne.« — Preg. 15:3.
6. Katera vprašanja naj bi si postavili?
6 Očitno je dejstvo, da je Jehova ljubeče zaskrbljen za blaginjo svojih služabnikov in da nad njimi bedi. Ker vidi ljubeči stvarnik s svojimi očmi tako dobre kakor tudi slabe in točno opazuje, kaj delajo, se moramo vprašati: »Ali ugotavlja Jehova pri meni zvestobo, ki jo pričakuje od svojih oboževalcev? Sem v vsem zvest? Kako lahko vem, če Bogu ugajam?«
ZANESLJIVO MERILO
7. Kakšen kodeks ali merilo je Jehova dal človeštvu?
7 Ali ni razumno misliti, da je Bog zvestobe postavil kodeks ali merilo, ki njegovim oboževalcem pokazuje, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro ali slabo, pravilno ali napačno? Prav gotovo. Bog reda in miru je dejansko dal ljudem takšno merilo za pouk in orientacijo, namreč Biblijo. Noben drug učbenik na vsej Zemlji ni tako razširjen in dostopen tolikim ljudem, kakor je Biblija. (1. Kor. 14:33)
8., 9. Zakaj ni vedno lahko zvesto se držati Božje besede?
8 Ali tvoj način življenja odgovarja biblijskemu merilu? Zaradi svoje nepopolnosti ne postani malodušen, ko se trudiš, držati se popolnih meril Božje besede. Psalm 103:14 nam posreduje spodbudne besede: »Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« Jehova priznava našo prirojeno nepopolnost in od nas ne zahteva več, kakor lahko naredimo.
9 Res pa je, da ni vedno lahko hoditi po poti zvestobe, posebno danes ne, ko dela vsak, kar je njemu prav, in ko je v navadi, hoditi s svetom. Kljub temu se nas spodbuja, da ostanemo neomajno in odkrito zvesti, neglede, kako velika bi lahko bila neka preizkušnja, ki jo doživimo.
10., 11. a) Ali moramo brezpogojno prestati težke preizkušnje in težave, da bi dokazali svojo zvestobo? b) Kako lahko v vsakdanjem življenju uporabljamo temeljno načelo, ki ga je dal Jezus glede zvestobe, in kakšen blagoslov nam to prinaša?
10 Seveda pa nam ni treba storiti vedno nekaj velikega, da bi dokazali našo zvestobo ali da bi dosegli Jehovin blagoslov in naklonjenost. Jehova Adama in Eve v Edenskem vrtu ni izpostavil veliki preizkušnji. Ta preizkušnja prvega človeškega para je prav zaradi njene enostavnosti dober primer temeljnega načela, ki ga je Božji sin postavil več kakor štiri tisoč let pozneje: »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, in kdor je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem.« — Luk. 16:10.
11 Te besede so danes, devetnajst stoletij pozneje, še prav tako resnične kakor takrat in uporablja se jih lahko kot temeljno načelo odkritosrčnega oboževalca Jehove. To se pogosto kaže v malih stvareh, ki jih nekdo opravlja dan za dnem in katere dajejo spoznati, da ima dobro srce in je Bogu lojalno in zvesto predan. Morda se od tebe nikoli ne zahteva, da zavzameš neko stališče na način, ki bi označil tvojo zvestobo za izredno. Toda tako, da stalno delaš, kar je prav, in si tudi v malih stvareh točen in zanesljiv, daješ dobro pričevanje in dokazuješ, da se držiš božanskih pravil pravičnosti in zvestobe. Jehova varuje tiste, ki so zvesti v malih stvareh. — Ps. 31:23.
12. Kakšno vlogo imajo v zvezi z zvestobo čas in okoliščine?
12 Ni torej treba imeti nek vodilni položaj v krščanski skupščini, da bi uživali blagoslov, ki ga daje Jehova zvestim. Pri vsem, kar dnevno delaš, — bodisi pri delu ali v prostem času, skupaj z drugimi ali sam, — bosta tvoja zvestoba in tvoja čistost odsevali pravičnost in Božjo zvestobo. Kakor je potreben čas, da dokažemo vztrajnost, tako je potreben tudi čas, da dokažemo zvestobo. To pomeni dan za dnem postopati pravilno in napraviti poslušnost do zakonov in temeljnih načel Biblije za našo življenjsko pot. To prinaša Jehovin blagoslov, saj je pisano: »Zvest mož je bogat v blagoslovih.« — Preg. 28:20.
13., 14. a) Kako naj merimo stopnjo naše zvestobe? b) Kje lahko dokažemo svojo zvestobo Jehovi?
13 Če za trenutek pogledaš svojo preteklost, se morda ne spomniš ničesar v življenju, kar bi imelo poseben pomen. Po svetskih merilih uspeha morda nisi naredil ničesar zares velikega. Toda čigave poti si postavil sebi za zgled? Čigava merila si poizkušal doseči? Če si si pri Jehovi naredil dobro ime, tedaj te ta zvesti Bog ne bo pozabil.
14 Premisli: Kaj mislijo drugi o tebi? Kakšen glas uživaš pri svojih znancih in prijateljih? Ali lahko ugotovijo, da vedno držiš besedo? Ali si znan po tem, da svoje dolgove vedno točno poravnaš in si v vsakem pogledu točen, bodisi da gre za redno sodelovanje na službenih sestankih ali za reden obisk krščanskih sestankov? To so na videz male stvari, toda prispevajo lahko k temu, da te imajo drugi za zvestega človeka. In če tvoji bližnji pazijo na to, kakšno življenje živiš, mar ne bo tako delal tudi tvoj oče v nebesih?
ALI IMAJO NARAVNE SPOSOBNOSTI KAKŠNO VLOGO?
15., 16. a) Kako se razlaga »sposobnost«? Ali imajo sposobnosti vlogo pri izbiri starešin? b) Kakšne lastnosti, važnejše od naravnih sposobnosti, morajo imeti imenovani starešine?
15 Sposobnost se označuje kot »zmožnost za neko delo«. Brez dvoma je lahko naravna nadarjenost velik blagoslov. Ali pa so naravne sposobnosti najvažnejše od vsega, kar išče Bog pri svojih služabnikih?
16 Pri izbiri starešin se vsekakor pazi na sposobnosti. Nekateri lahko imajo prav posebne darove. Neki starešina mora biti, na primer, »sposoben učiti«. (1. Tim. 3:2) To zahteva več od naravnih sposobnosti. Sposoben učitelj v skupščini mora imeti točno spoznanje. Vedeti mora tudi, »zakaj« mora imeti temeljito biblijsko spoznanje. Da bi bil dober učitelj, ni treba samo imeti spoznanje, temveč mora biti tudi taktičen in potrpežljiv, kakor tudi zainteresiran za druge ljudi. Ko je apostol Pavel napotil Tita, da imenuje starešine, ali starejše može, je rekel, da se mora nadzornik »držati zveste besede ... da bode zmožen opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče«. (Titu 1:9) Ti priznani možje se ne zanašajo na svoje naravne sposobnosti, temveč gledajo na svojega velikega učitelja in se dajo njemu voditi, kadar pomagajo drugim v skupščini.
17. Česa se morajo varovati osebe, ki imajo posebne darove in naravne sposobnosti?
17 Za določena druga dela v skupščini so često potrebne posebne sposobnosti. Toda rezultati, ki so s tem doseženi, se naj ne pripisujejo sposobnosti ali talentu tega človeka. Osebe, ki so blagoslovljene z naravnimi darovi, se naj varujejo tega, da bi se opirale na lasten razum namesto na Jehovo, in naj ga prosijo za to, da vodi njihove korake. (Preg. 3:5, 6) Na splošno kažejo opazovanja, da si tisti, ki med nami služijo kot starešine, in tudi drugi, ki veliko delajo, pridobe svoje sposobnosti z gorečim preučevanjem in uporabo naučenega. Vsi oni že dalj časa pazijo na sebe in na svoje poučevanje in nagibajo svoje uho k Božjemu pouku. Jehovina dela želijo opraviti tako, kakor on želi, da so opravljena, in razveseljivo je videti, kako se mu dajejo na razpolago ter svoj čas in sposobnosti uporabljajo na različne načine za pospeševanje njegovega oboževanja.
18. Ali smatra Bog starešine in sluge pomočnike za bolj zveste ljudi kot ostale člane v skupščini? Utemelji svoj odgovor.
18 Kako pa Bog opazuje može, ki služijo kot imenovani nadzorniki? Ali jih bolj ceni in jih ima za zvestejše od drugih? Ne; dobro je gledati na te stvari s pravilne perspektive. Nadzorniki so v resnici delavci ali služabniki in kot takšni morajo dokazati svojo zvestobo, ko dajejo svoje sposobnosti in talente neomejeno in brez pridržkov na razpolago. Svojih prednosti ne uživajo na osnovi tega, kaj kdo je. Ne, na nekem položaju so zato, ker je takšna potreba izzvana po oznanjevalcih Kraljestva. Oni sledijo nasvetu Jezusa in služijo članom skupščine, katere sluge so. (Luk. 22:26; Gal. 5:13) Zvesti nadzorniki vidijo svojo nalogo v tem, da sodelujejo z drugimi oznanjevalci dobre vesti, ker so vsi v Božjih očeh dragoceni, v kolikor se pokažejo zveste.
19. Kaj se pričakuje od imenovanih nadzornikov v skupščini?
19 Odgovornosti in dolžnosti nekega oskrbnika se lahko dobro primerjajo s službo krščanskega nadzornika. Od oskrbnikov se zahteva brezpogojna zvestoba. To je poudaril apostol Pavel v pismu Korinčanom, z besedami: »Seveda se tu zahteva od oskrbnikov, da se vsak izkaže zvestega.« (1. Kor. 4:2) Isti apostol je pisal Titu: »Nadzornik namreč mora biti brez oponosa, kakor oskrbnik Božji ... gostoljuben, dobrega prijatelj, zmeren, pravičen, svet (lojalen), zdržljiv.« (Titu 1:7, 8) Po tem morajo biti kakršnekoli naravne ali pridobljene sposobnosti, ki jih lahko ima nek oskrbnik, povezane s pristno zvestobo, da bi bile v Božjih očeh zares dragocene. Tudi David, ki je predslikal Jezusa Kristusa, je rekel: »Oči moje se bodo upirale v zveste v deželi, da naj sedajo z menoj; kdor hodi po potu popolnosti, ta mi bo stregel.« — Psalm 101:6.
20. Zakaj pričakuje Jehova od tistih, ki ga priznavajo v prvi vrsti zvestobo, ne pa sposobnosti?
20 Neka sposobnost je lahko od Jehove prejeto darilo. V 2. Mojzesovi beremo, na primer, da je dal Jehova določenim Izraelcem, ki so sodelovali v puščavi pri gradnji čudovitega shodnega šotora, modrost, razumnost in znanje. (2. Moj. 35:30 do 36:1) Toda zvestobe nobeden ne dobi od Boga. Zvestoba tudi ni nekaj, kar bi podedovali ali ob krstu avtomatično dobili. Zvestobo si moramo privzgojiti, jo razviti. Potrebujemo čas, trud in vztrajanje, da si pridobimo glas, ki priča o zvestem življenju. Oboževalec se mora temu odgovarjajoče truditi in opravljati svoje delo tako, da se izkaže za zvestega oskrbnika. — 1. Petr. 4:10.
VLOGA PONIŽNOSTI
21. Kakšen nasvet nam daje Biblija glede hvaljenja?
21 Če bi radi samega sebe pravilno ocenili, moramo misliti na naslednji Jehovin nasvet: »Pri skromnih je modrost« (Preg. 11:2)Kdor hodi ponižno z Bogom, ve, da — neglede na to, kakšne talente in sposobnosti ima — nima ničesar, s čemer bi se lahko hvalil. Kdor se rad hvali, naj se hvali s čudovitim Bogom, kateremu služi. To uporablja tudi Biblija, ko pravi, naj se ne ponašamo niti s svojo močjo, niti z bogastvom, temveč predvsem s tem, da poznamo Jehovo, Boga ljubeče dobrote, pravičnosti in usmiljenja. — Jer. 9:23, 24.
22., 23. a) Kakšno naj bo naše stališče do materialnih stvari, ki jih imamo? b) Kako naj smatramo sebe tudi kadar storimo vse, kar moremo? c) Kaj nas varuje pred tem, da bi postali malodušni in smatrali naše življenje za enolično?
22 Nekdo je lahko premožnejši od drugega in nekateri so si pridobili boljši družbeni položaj kot ostali. Kristjanom pa je nedvoumno rečeno, naj ne bodo samozavestni in naj se ne zanašajo na stvari, ki jih imajo, temveč da naj s strahom in trepetom delajo za lastno rešitev. (Luk. 12:15; Fil. 2:12) S tem se jim priporoča življenjska pot, ki od njih zahteva, da se popolnoma predajo čistemu oboževanju in se bogate v dobrih delih. — 1. Tim. 6:17—19.
23 Sredstva in sposobnosti, ki jih imamo, moramo smatrati za nekaj dragocenega, kar nam je bilo zaupano, da jih uporabljamo v čast in slavo Boga. Tako se bomo obvarovali tega, da bi si kaj domišljali glede naših sposobnosti v Jehovini službi. Pravilno stališče, ki ga moramo razviti, je takšno, ki pride do izraza v naslednjih besedah: »Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.« (Luk. 17:10) Če služimo Bogu tako, kakor si on želi, če mu služimo z veseljem, s pripravljenostjo in zanesljivostjo in nam je vseeno, ali imamo vodilni položaj ali ne — tedaj mu je to prijetno. Nihče se naj ne čuti zapostavljenega ali misli, da ni koristen, ker mora morda vedno opravljati isto, enolično delo. Ohranimo v mislih, da pričakuje Jehova slej ko prej od svojih služabnikov, da se izkažejo zveste v vsem kar jim da, da opravljajo!
24. Zakaj je zvestim služabnikom Jehove koristen nasvet iz Rim. 12:16?
24 Točno spoznanje Božjih poti nam pomaga, da ostanemo ponižni in nas varuje pred tem, da bi težili za visokimi stvarmi. (Rim. 12:16) Varuje nas, da bi se ponašali s tistim, kar smo naredili, in pomaga nam, usmerjati našo pozornost na izvor vsega dobrega in velikega. Nekdo, ki zavzema vodilni položaj, naj ima ta položaj zato, ker lojalno služi resničnemu Bogu in ker se v interesu drugih nesebično razdaja. Njegova želja mora biti, da ima dobro ime pri Jehovi in znan naj bo po svoji zvestobi. Takšna življenjska pot je všeč Bogu. — Prop. 7:1.
PRI JEHOVI IMETI DOBER GLAS
25. Kateri zapisi iz časa po Binkoštih leta 33. n. št. nam zagotavljajo, da so bili vsi dvanajsteri apostoli zvesti do smrti?
25 Čeprav večina apostolov po Binkoštih leta 33. n. št. v Bibliji ni več omenjena in ni ničesar povedano o tem, kako so pomrli (razen tistega, kar poroča Jakob in kar je povedano o Petru), dajejo določena znamenja spoznati, da so bili vsi zvesti do smrti. Lahko smo prepričani, da so »vse«, kar so imeli, uporabili za to, da bi ostali v sveti službi živemu Bogu. Lahko pa smo tudi prepričani, da Jehova ni pozabil niti enega izmed njih. Kot neizbrisen dokaz njihove zvestobe, stojijo njihova imena kot temeljni kamni novega Jeruzalema. — Razod. 21:14.
26. Kako lahko »veterani« spodbujajo mlajše brate in sestre?
26 Danes so s krščanskimi skupščinami povezani mnogi »veterani«, ki so ostali kljub težavam dolga leta Jehovi neomajno zvesti. Sedaj so stari in slabotni in mnogi niso več sposobni prevzeti v skupščini odgovornih položajev. Toda kolikšen blagoslov so kljub temu! Njihova ljubezen in gorečnost spodbuja njihove sooznanjevalce, da napredujejo v Gospodovem delu. Ohrabri nas, ko vidimo, kako kljub pojemajoči telesni moči pokazujejo še dovolj energije, da obiskujejo sestanke in sodelujejo v službi oznanjevanja.
27., 28. a) Kakšno dragoceno službo opravljajo v skupščini sestre? b) Opiši, zakaj lahko krščansko skupščino dobro primerjamo s človeškim telesom?
27 V skupščinah je tudi mnogo žena. Žene ne morejo biti starešine ali sluge pomočniki. Kljub temu se jih zelo potrebuje in mnogo prispevajo, da se »dobra vest« o Kraljestvu oznanja po vsej Zemlji, preden pride konec. Spominjajo nas na Psalm 68:11, 12, kjer piše: »Jehova da besedo in njih, ki naj bi blagovest oznanjale, bo velika množica ... in ona, ki biva doma, bo delila plen.«
28 Različni organi človeškega telesa imajo mnogo funkcij. Enako je tudi v krščanski skupščini mnogo nalog, ki jih opravljajo različni ljudje. Nihče naj ne misli, da je nezaželen, ali naj ne reče komu drugemu: »Ne potrebujem te.« Cela ureditev skupščine služi za to, da proizvede zrele kristjane v oslavitev Boga. — 1. Kor. 12:4—7, 21, 22.
29. Kaj se doseže, če v skupščini vsi sodelujejo v miru in enotnosti? Navedi primer.
29 Če stari in mladi goreče sodelujejo v izpolnjevanju svoje naloge, v oznanjevanju besede, se dosežejo presenetljivi uspehi. Morda nekoga spodbudiš, da prebere neko biblijsko poučno knjigo in tako pri njem zbudiš iskrico zanimanja. Čas mine in nekdo drugi bo namesto tebe posejano zalil, nekdo drugi pa bo lahko od časa do časa storil nekaj, da to neguje, in Bog bo dal, da raste. (1. Kor. 3:6) Pozneje, morda po nekaj letih, te mogoče predstavijo na nekem kongresu tej osebi, ki je sedaj tvoj duhovni brat ali tvoja duhovna sestra. Čeprav preteče torej določen čas, da lahko vidimo rezultate našega oznanjevanja, naj ne bomo malodušni in se ne pustimo odvrniti od tega, da vsem, ki jih srečamo, govorimo, in to od srca in iz ljubezni do Jehove. (Rim. 10:10) Tudi naše prijatelje in sosede lahko zainteresiramo za dobro vest, ki govori o našem Bogu Jehovi, s tem, ko vidijo naše čisto in krščansko postopanje. — 2. Petr. 3:11, 12.
30. Za kaj naj bomo odločni, ker stojimo neposredno pred Harmagedonom?
30 Čudovito je videti, koliko se jih obrača sedaj k pravičnosti in k služenju našemu Bogu tako, da se mu predajo, da bi v teh »zadnjih dneh« delali njegovo voljo. Že po kratkem času vidimo, kako drugim pomagajo razvijati ljubezen do Jehove. Silno veselje je imeti delež — četudi še tako majhen — v delu zbiranja, ki se danes opravlja po vsej Zemlji. Ker stojimo neposredno pred Harmagedonom in vemo, kakšni izredni blagoslovi sledijo kmalu po njem, sedaj ne glejmo z obžalovanjem nazaj. Sedaj je čas, da si pridobimo dober glas zvestobe, ker pričakuje Bog to lastnost od nas vseh, ki smo se odločili služiti mu z nerazdeljenim srcem.
31. Kaj je bolj zaželeno od materialnega bogastva in kako to dosežemo?
31 Vse bogastvo, ki bi ga lahko nakopičili, se ne more primerjati z imenom ali glasom, ki si ga lahko pridobimo pri našem stvarniku. »Boljše je dobro ime od obilega bogastva.« (Preg. 22:1) Držimo se meril Biblije, ki nam pomagajo ločiti pravičnost od krivice, in potrudimo se hoditi po poti, ki Bogu ugaja: po poti zvestobe!
[Slika na strani 10]
Ker pokazuje Jehova najvišjo stopnjo zvestobe, so Sonce in Mesec primeren simbol za nespremenljivost njegove namere.