Ali se lahko homoseksualci spremenijo?

BIBLIJA res poudarja nepravilnost homoseksualnih odnosov, vendar Jehova, Bog Biblije, upošteva slabosti ljudi. Ker je On Bog ljubezni, nikogar ne zavrže kot popolnoma brezupen primer, vse dokler se nekdo goreče trudi postopati po Božji volji.

Biblija pokazuje, da se mora homoseksualec spremeniti, če želi doseči Božjo milost, in da je takšna sprememba možna. Apostol Pavel se sklicuje na osebe, ki so bile homoseksualci in pravi v 1. listu Korinčanom 6:11: »In taki ste bili nekateri; ali umili ste se, ali opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu Boga našega.« Torej, oni so se spremenili!

Medtem pa mnogi homoseksualci trdijo, da se ne morejo spremeniti. S tem praktično trdijo, da Biblija nima prav. Nekateri celo pravijo: »Pri tem nimam ničesar; rojen sem kot homoseksualec.« Morda pravijo, da so njihove homoseksualne potrebe posledica vzgoje. Če nekdo preide s heteroseksualnega na homoseksualni odnos, imajo pri tem vsekakor vlogo socialni faktorji in občutki. Včasih so dejanski razlogi za homoseksualnost morda nepoznani, toda nihče naj verujoč usodi ne trdi: »Pri tem nimam ničesar.« — Zakaj?

Zato ker je množina zaključkov, ki so na razpolago, soglasna z Biblijo: homoseksualci SE LAHKO spremenijo. Nihče, razen njega samega, ga ne sili, da ostane homoseksualec. Ali so te besede pretrde? Poglej najprej dokaze!

ZAKAJ SE NE SPREMENIJO

Če beremo o homoseksualcih ali se z njimi o tej temi pogovarjamo, nas preseneti dejstvo: homoseksualci želijo biti homoseksualci. Časopis Tribune, ki izhaja v Mineapolisu (ZDA), je objavil 14. maja 1972 članek, v katerem se v glavnem kaže razumevanje za homoseksualnost. Upoštevaj, kaj je pisec ugotovil:

»Za vsem tem se čuti nepopisen strah, da bi morda raziskovanje odkrilo faktor, ki bi homoseksualcu omogočil, da postane normalen človek. Tega si ne želijo; kot homoseksualci se počutijo srečne in sploh ne želijo postati normalni.

Lena Hardin je to takole povedala: »Edina prednost biti normalen je to, da nismo več drugačni. Spremenilo bi se mišljenje in gledišče ljudi o nekom. Toda če povem po pravici, vsega tega to ni vredno. Še vedno bi želela biti to, kar sam.«

Upoštevaj, da se v tem članku ne sklicujejo na to, da so »rojeni kot homoseksualci« ali da potekajo iz »slabih družinskih odnosov«, temveč enostavno izjavljajo: »Vedno želim biti to, kar sem.«

SPREMEMBA MIŠLJENJA

Če nekdo želi biti homoseksualec, tedaj so njegove misli pri tistem, kar ga navaja, da daje prednost takšnemu seksualnemu stališču. Razumljivo je, da tudi Biblija pokaže na to korenino zla. Pavel je pisal o homoseksualcih in pojasnil, da »jih je Bog izročil popačeni pameti, da so delali, kar ni spodobno« (Rim. 1:26-28). Takšne osebe zavzemajo v svojih srcih napačna mišljenja in zato razvijajo perverzne zahteve (Mat. 15:18-20).

Tisto, kar o tem pravi Biblija, odgovarja mišljenju, ki ga izražajo homoseksualci. Tako je, na primer, neki Američan povedal, kaj ga je navedlo, da misli kot homoseksualec. Takole pravi: »Homoseksualnost je rezultat zelo komplicirane spremembe, ki traja dalj časa... Homoseksualci izvajajo namerno pranje možgan. ,Jaz sem homosaksualec, na to sem ponosen. Jaz sem lep.‘ To je terapija spremembe.«

Takšno razmišljanje je jedro problema homoseksualcev. Svoje homoseksualno obnašanje lahko nekdo odpravi šele takrat, ko ne misli več kot homoseksualec in nima več takšnih zahtev. Biblija pokaže v 1. Kor. 6:11, da je takšna sprememba misli možna. Zakaj se torej ne spremeni več homoseksualcev?

Isto vprašanje je postavil novinar Long Island Press (New York), bivšemu homoseksualcu, ki je odgovoril:

»Prvič, zelo razširjeno je mnenje, da je to nemogoče. Drugič, na tisoče homoseksualcev nima takšnega dohodka, da bi se podvrgli dragemu zdravljenju, in tretjič, mnogi možje se tega izogibajo iz strahu, da jih bodo kot takšne odkrili.«

Mnogi psihiatri in tudi drugi sicer posredujejo vtis, da se takšna oseba ne more spremeniti, toda izkušnje pravkar omenjene osebe dokazujejo nasprotno. Kakor je rekel, pozna še šest mož, ki so se prav tako spremenili.

Narediti takšne spremembe v določeni meri niti ni lahko. Zakaj? Ker ni samo mišljenje take osebe oblikovano tako, temveč tudi njegovo telo zahteva nekaj nenormalnega. Kakor se mora njegov način mišljenja ponovno prilagoditi tistemu, kar je naravno, tako se mora njegov način življenja popolnoma spremeniti. Stari običaji se morajo počasi nadomestiti z novimi.

KAKO SE JE NEKI HOMOSEKSUALEC SPREMENIL

Neki igralec, ki živi v New Yorku in je nekoč bil homoseksualec, pripoveduje, kako se je spremenil. Bil je povsem homoseksualno nastrojen in poslušajmo, naj sam pojasni, kako je prišlo do popolne spremembe in koliko je k temu prispeval njegov osebni trud:

»Homoseksualec sem bil od svojega osmega leta in v starosti 23 let sem bil nesporno in popolnoma suženj svojega telesa. Kakor mnogi homoseksualci sem tudi jaz poizkušal umiriti svojo vest in zmanjšati težo svojih nenormalnih postopkov tako, da sem z izgovori varal samega sebe. Toda resnica je bila enostavna: Bil sem perverzen. Spominjam se še najmanj 150 moških, s katerimi sem večkrat počel razne vrste seksualnih perverznosti. O tem ne govorim zato, da bi nekoga, ki ima homoseksualne nagone, še spodbudil, temveč zato, da bi prikazal, kako globoko sem sam padel. Po merilih homosveta bi me smatrali le za skromnega homoseksualca, ker sem imel dnevno nenormalne odnose z manj kot tremi moškimi.

V notranjosti mi je bilo jasno, da so homoseksualni postopki nepravilni. Ko sem bil pred nekaj leti povabljen na sestanek Jehovinih prič, sem bil še bolj prepričan, da je moje homoseksualno življenje nepravilno; razen tega mi je ugajalo, kar sem tam slišal. Misel na to, da bi večno živel na Zemlji, mi je dejansko laskala. Bil sem tako vesel in tako sproščen, da sem se stalno spraševal, zakaj je v svetu tako, zakaj je toliko sovraštva, poželenj in sebičnosti? Spraševal sem se, kakšno je pravzaprav upanje na bodočnost in Jehovine priče so mi odgovorile na to vprašanje. Kljub temu v svojem življenju homoseksualca nisem ničesar spremenil; vedel sem, da bo takšna sprememba težka, ker mi je to zelo ugajalo. Razen tega sem se še naprej ukvarjal z igranjem in snemal za televizijo. Zaslužil sem veliko in ni mi bilo lahko to opustiti.

Leta 1969 sem delal ravno v New Yorku in obiskal Kongres Jehovinih prič, z motom »Mir na Zemlji«, ki je bil na Yankee Stadionu. Ob zaključnih pripombah se mi je realnost jasno zarisala pred očmi. Govornik se je obrnil k vsakemu, ki ni bil Jehovina priča, z naslednjimi besedami: »Ti veš, da si želiš živeti v Božji novi ureditvi. Zato se nam priključi in dosegel boš večno življenje v Božji novi ureditvi!« Enostavna resnica v teh besedah me je prebudila. Želel sem živeti in ljubil sem Jehovin narod. Od tega trenutka sem začel spreminjati svoje življenje. Moral sem se odločiti, — ali služiti Jehovi, — ali pa ostati homoseksualec in umreti.

Lepo bi bilo, če bi lahko rekel, da od takrat nisem imel s homoseksualci nobenega stika več. Toda na žalost, to bi bila laž, ker sem ponovno napačno postopal. Gnusilo se mi je, kar sem delal in trdno sem sklenil, da takšne nemorale ne napravim več. Verjetno si malo oseb lahko zamisli strašne muke, s katerimi sem se moral boriti, — telo je noč in dan zahtevalo spolno zadovoljevanje. Končno sem zmagal, a ne z lastno močjo. Vztrajno sem molil k Bogu, ga prosil za pomoč in dal mi jo je, toda tudi postopal sem v soglasju z molitvami.

Prav tako sem odstopil od vseh pogodb kot igralec, čeprav je to pomenilo odreči se mnogih materialnih udobnosti in javnega nastopanja. Spoznal sem, da ozračje gledališkega življenja ni primerno za krščanske postopke in moralno življenje. Končno sem povsem opustil homoseksualne navade in bil kmalu krščen kot Jehovina priča.

Medtem sem se poročil z izredno kristjanko in sedaj uživava pravo radost in zadovoljstvo v čudoviti Jehovini ureditvi zakona. Razen tega sem sedaj tudi sluga pomočnik v skupščini Jehovinih prič. Še posebno sem sedaj vesel, da imam čisto vest in živim življenje, ki ugaja vsemogočnemu Bogu.«

SPREJMI POVABILO IN PREMENI SE

Ta mož je prejel vabilo in se spremenil. Končno je napravil tisto, kar Biblija priporoča vsem, ki v spolnem pogledu nimajo samoobvladanja, — sklenil je pošten zakon (1. Kor. 7:1, 2, 9). Vendar naj noben homoseksualec ne misli, da je sklenitev zakona že rešitev njegovega problema. Mnogo je namreč tako imenovanih »biseksualcev«, ki imajo še skrivaj odnose z istospolnimi osebami, čeprav so poročeni. »Biseksualec« je torej še vedno homoseksualec, ki se mora spremeniti.

Dogaja se tudi, da poročeni moški ali tudi samski, ki dajejo drugim nasvete, izjavljajo, da niso več homoseksualci, ker so prekinili vsak odnos z drugimi moškimi. Vendar se morajo takšni pošteno preiskati. V New Encyclopedia Britannica je homoseksualec definiran kot oseba, »ki v svoji domišljiji ali v stvarnosti daje prednost spolnemu odnosu z istospolno osebo«. Če torej ima neki moški stalno željo za drugimi moškimi, je v svojem srcu še vedno homoseksualec. (Primerjaj Mat. 5:27, 28). To je namreč tisto, kar si on dejansko želi, in takšen mora delati na tem, da prečisti še svoje misli (Filip. 4:8, 9).

Razen tega naj nihče ne misli, — kakor se vidi iz prejšnje izkušnje, — da se lahko popolnoma spremeni s svojo lastno močjo in nato krščansko živi. Iskati mora pomoč Jehove Boga, ker On skrbi za krščansko skupščino svojih prič. Te skupščine nudijo pomoč vsakemu, kdor resno želi živeti čisto življenje. Jehovine priče brezplačno poučujejo vsako iskreno osebo o naukih Biblije in dajejo takšni osebi tudi potrebno osebno pomoč, da se lahko spremeni.

Tistim, ki želijo pravilno živeti, daje Bog svojega svetega Duha. Če nekdo v borbi z mesenimi običaji, kakor je homoseksualnost, doživi spodrsljaj, sme računati, da ga bo podpiral Božji Duh tako dolgo, dokler se iskreno trudi postopati pravilno. V prepričanju, da ga Jehova posluša, sme moliti k Bogu kakor grešni David, ki je bil kralj Izraela: »Očisti me z izopom, da bodem čist, operi me, da bodem bel bolj nego sneg. Skrij srdito obličje svoje grehom mojim in vse krivice moje izbriši. Srce čisto mi ustvari, o Bog in trdnega duha ponovi v meni. Ne zavrzi me ispred svojega obličja in svetega Duha svojega ne jemlji od mene« (Ps. 51:7, 9-11).

Medtem ko se nekdo trudi, da bi spremenil svoje misli, naj bo razumen in naredi določene koristne spremembe v svojem načinu življenja. Okoliščinam primerno lahko, na primer, spremeni svoj poklic ali kraj prebivanja. Prav tako lahko smatra za dobro, če spremeni svoj način oblačenja, pričeske, kakor tudi način obnašanja, govora ali hoje (Ps. 119:66).

V mnogih primerih je razumljivo, da se zaradi preteklosti neke osebe ne morejo popolnoma izbrisati emocionalne, fizične in socialne posledice homoseksualnosti niti v več letih, morda nikoli, ali tako dolgo, dokler pač obstaja sedanji svet. Vendar se naj takšna oseba ne preneha boriti tudi tedaj, če je uspeh minimalen; vzdrži naj in se opira na Jehovinega Duha. Na ta način bo končno dosegla dobre rezultate. Dejansko vprašanje, pred katerim se nahajajo homoseksualci, se ne glasi: »Ali je biblijsko stališče razumno?« Biblijsko stališče namreč je razumno. Oni so pravzaprav pred nujnim vprašanjem: »Ali se dejansko želim spremeniti in sprejeti vabilo?«