Mladi vprašujejo:

Homoseksualnost – ali je to res tako huda reč

»Že kot otrok sem nagibal k homoseksualnosti. Tega nisem razumel, zato nisem ukrepal. Tako sva s prijateljem počela precejšnje grdobije. Čutil sem se zelo krivega in mislil, da mi Jehova ne bo nikoli odpustil.«

»TELEVIZIJA skuša naše otroke potegniti v homoseksualnost.« Članek s takšnim naslovom je napisal kolumnist sindikalnega časopisa, v njem pa: »Televizijski gledalci so izpostavljeni množici programov, ki homoseksualni način življenja kažejo v ugodni luči.« Televizija pa se le pridružuje številnim sredstvom, ki med mladimi širijo homoseksualnost. Propagirajo jo še učitelji, vrstniki, filmi, knjige in revije.

Pridružuje se tudi medicina. Zdravniki so na homoseksualnost običajno gledali kot na bolezen. Leta 1973 pa je Ameriško združenje psihiatrov objavilo, da se na to ne gleda več kot na psihiatrično motnjo. Od tedaj homoseksualni način življenja številni poklicni medicinci proglašajo že skoraj za popolnoma sprejemljivega. Psihoterapevt Albert Ellis je denimo izjavil, da homoseksualne zveze »končno niso niti najmanj perverzne, ampak spadajo k zdravemu spolnemu vedenju človeka. [. . .] Privoščite si to, če hočete, in nikomur ne dovolite, da vas zavaja z mišljenjem, kako ‚slabo‘ oziroma ‚moteče‘ je.«

Takšna gledišča so tako udarna, da je revija Newsweek objavila: »Sredstva javnega obveščanja in to novo mnenje o sprejemljivosti so najstnike spodbodli, da bolj odkrito preizkušajo homo- pa tudi biseksualnost.« Medtem ko so mladi včasih zelo neodobravajoče gledali na istospolne zveze, pa danes nič ne pretiravamo, če rečemo, da je to »moda« za vse večje število mladih. Celo mladi, ki ne žive homoseksualno, so do takšnih že povsem tolerantni. Mladenič Darren je dejal: »Če bi mi prijatelj dejal, da je homoseksualec, mislim, da bi ga še vedno imel za prijatelja.« Neki mladi univerzitetni študent pa je celo dejal, da je v skrbeh, če morda ni normalen, ker pač ima »rad le dekleta«.

Današnja svobodomiselnost zato lahko zmede krščansko mladino - še posebej tiste, ki jih zaradi nedoločnega razloga privlačijo osebe istega spola.a Krščanski mladi vedo, da Bog ne mara homoseksualnosti in se je zato iskreno želijo ogniti. Kljub temu pa jih včasih obvladovanje čustev lahko tako utruja, da se začnejo spraševati, ali so biblijska načela glede tega še pravična oziroma razumna. In mnogi se zato sprašujejo ‚Ali je homoseksualnost res tako huda reč‘.

Kaj o tem piše v Božji Besedi

Za odgovor si preberi, kaj je apostol Pavel napisal v Prvem listu Korinčanom 6:9, 10: »Ali pa ne veste, da krivičniki ne podedujejo kraljestva Božjega? Ne motite se: ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkuži, [‚moški, ki se prostituirajo‘, New International Version; ‚poženščeni moški‘, King James Version], ne moželežniki [‚sodomiti‘, Jerusalem Bible; ‚homoseksualni sprevrženci‘, Today’s English Version], ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji ne podedujejo kraljestva Božjega.« Upoštevaj, da je Pavel naravnost povedal, da si eni nadenejo vlogo pasivnega spolnega partnerja, drugi pa se v svojih nemoralnih zvezah vedejo »moško«. S tem je jasno povedal, da Bog ne odobrava nobene homoseksualnosti.

To je razvidno tudi iz Pavlovih besed, zapisanih v Listu Rimljanom 1:18-27, EI: »Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico [. . .] Zato jih je Bog prepustil nečistosti, kamor jim je težilo srce, tako da so sami oskrunjali svoja telesa [. . .] Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi.« Pavel je tu izrecno grajal moško in žensko homoseksualnost. Takšne odnose je obsodil kot nenaravne in »obscene«.

Nezdravo ali zdravo?

Mnogo bi jih morda za to biblijsko gledišče dejalo, da je enostavno zastarelo, staromodno. Toda premislite o tem, kdo pozna naš telesni, umski, čustveni in duhovni ustroj bolje od našega Stvarnika? Moškega in žensko je ustvaril Bog, in ta je v njiju vsadil, da se zelo privlačita. (1. Mojzesova 1:27, 28) Ni ju ustvaril tako, da bi ju privlačil isti spol. Poleg tega pa je Bog odločil, da smeta moški in ženska imeti spolne odnose samo, če sta poročena drug z drugim. (Hebrejcem 13:4)

To nam ne povzroča težav. V Izaiju 48:17 piše, da Bog Jehova zase pravi, da je on tisti, »ki te učim, [. . .] kar ti koristi«. Da, on ve, kaj nam dobro dene in kaj škodi. Čeprav nekateri menijo, da je težko živeti po biblijskih naukih, so ti vendar vselej ‚zdravi‘, to je, koristni umu in telesu. (Titu 2:1) Homoseksualnost pa lahko človekovemu telesnemu, čustvenemu in duhovnemu dobremu počutju edinole škodi.

Stiska, ki jo prinaša AIDS, je zgled za to, kako nezdrav je homoseksualni način življenja. V Severni Ameriki se te bolezni najlaže nalezejo moški homoseksualci. Toda AIDS je v veliki skupini bolezni le ena, na splošno pa homoseksualce ogroža tudi hepatitis, vnetje jeter, gonoreja, sifilis in zajedalci v prebavilih. Kaj neti takšno širjenje bolezni? Dr. Joseph Nicolosi pove kaj: »Mnogi pisci dokumentirajo, da življenjski stil homoseksualcev zajema elemente nasilja in zasvojenosti.« Zelo obširna študija je odkrila, da »[je imelo] 28 odstotkov moških homoseksualcev spolne odnose s tisoč ali več partnerji. [. . .] Skoraj polovica homoseksualcev, belcev, [. . .] pa pravi, da so imeli najmanj po 500 različnih partnerjev.«

V knjigi Homosexual Behavior (Homoseksualno vedenje) je pojasnjeno, da se mnogi homoseksualci »bojijo preosebnih zvez in domačnosti oziroma odgovornosti [. . .] Želja po neosebni spolnosti jih včasih že kar prisiljuje k temu. Nekateri imajo v enem samem dnevu ali večeru po deset in več spolnih stikov.« Ali lahko takšno nebrzdano vedenje označimo za zdravo? Ali ni prej moralno nezdravo in perverzno? Ljudje, ki se vdajajo takšni divji promiskuiteti so vsekakor »sužnji pogube«. (2. Petrov 2:19)

Poleg tega pa je homoseksualna spolnost večinoma še ogabna, nasilna in naravnost sadistična. Apostol Pavel je rekel: »Kar namreč oni počenjajo na skrivaj, je že omenjati sramotno.« (Efežanom 5:12, EI) Takšno nasilje izdaja, da se pod površjem »homoseksualnega načina življenja« v resnici skrivata nejevolja in trpljenje. Nekateri homoseksualci res trdijo, da ne živijo v promiskuiteti. Toda »monogamnih« je zelo malo - in njihove veze so ponavadi kratkotrajne. Vendar bi celo za kakšno trajno spolno zvezo istospolnih partnerjev težko rekli, da je takšna zaradi ljubezni, ki jo opisuje Biblija. Ta ljubezen se namreč ‚ne vede nespodobno‘. (1. Korinčanom 13:4, 5)

Posledice

Pavel je v Listu Rimljanom 1:27, povzeto po J. B. Phillipsovem The New Testament in Modern English, zapisal: »Moški so z moškimi počenjali te nespodobne strahote in zato osebno nosijo posledice svoje spolne perverznosti.« Kakšne? Glede ene takšnih posledic knjiga Homosexual Behavior pove: »Med homoseksualnimi ženskami je znatno več alkoholičark kakor pa med heteroseksualnimi.« Nekateri izvedenci tudi pravijo, da je med mladimi homoseksualci nenavadno veliko poskusov samomora.

Od vseh posledic pa je največja ta, ki je prizadejana homoseksualčevi duhovnosti. Tak je ‚otemnjen v razumu, odtujen Božjemu življenju‘. (Efežanom 4:18) Kako pa je z bogaboječimi mladimi, ki jih, kljub temu da poznajo biblijska načela, privlači isti spol? Takšni se morajo proti temu prav res bojevati. Seveda pa jim to, da poznajo Božje gledišče o homoseksualnosti, pomaga, da ‚sovražijo hudo‘. (Rimljanom 12:9) Poleg tega pa si, da bi se ognili napačnim željam, lahko pomagajo s številnimi praktičnimi ukrepi. O tem bo tekla beseda v prihodnji številki.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 19]

Homoseksualni način življenja je zaznamovan s promiskuiteto, čustvenimi stiskami in boleznimi