Poročila in njihov globlji pomen

Kako daleč bo še šlo?

● Pred nekaj leti so v italijanskem parlamentu izglasovali zakon, ki je predvidel možnost civilne ločitve zakona. 12. maja istega leta naj bi se ljudje z volitvami odločili, če se naj takšen zakon ukine. Dva meseca so italijanski škofi in večina njenih 190 000 duhovnikov in nun, podprti od krščanskih demokratov, vodili srdito borbo proti ukinitvi zakona, ki ni dovoljeval ločitve. Volitve so zbudile splošno zanimanje svetovne javnosti, ker je bil njihov izid odločilen za bodočnost cerkve v Italiji. Kakšen je bil rezultat?

Poraz je bil silen, ker so se Italijani v razmerju skoraj tri proti dve odločili za veljavo zakona o ločitvi. Samo mesto Rim je glasovalo s 70 % proti njegovi razveljavitvi. Celo domača provinca papeža, Brescia, je volila proti razveljavitvi. United Press je to označil kot »najhujši poraz, ki ga je doživela katoliška cerkev v italijanski politiki, odkar so italijanske čete leta 1870 zaprle papeža Pija IX. v Vatikan in s tem naredile konec posvetni moči cerkve.«

Katoliški časopis »America« (25. maj 1974) je govoril o »kritični preizkušnji, ki jo je naredila italijanska cerkev«. Ugotavlja, da bo po možnosti z volitvami pospešena »odvrnitev od podedovane oblike povezave med cerkvijo in državo«.

Da gre pri tem za nekaj več kot samo za proces ločitve, dajejo spoznati obvestila tiska, iz katerih se je videlo, čim je bil znan rezultat volitev, »da napovedujejo antiklerikalne skupine pohod, ki se naj izvede po vsej deželi, da bi zbrali podpise za peticijo, v kateri se zahtevajo volitve glede vseh zakonov, ki dajejo cerkvi posebno mesto«. Eden teh zakonov pravi, da je »rimsko-katoliška, apostolska religija edina religija države«. Drugi zakoni oproščajo cerkvene ureditve davka in dajejo posebne prednosti.

Bralci »Stražnega stolpa« se temu razvoju stvari ne čudijo. »Rokopis« je že dolgo na steni, — kakor se vidi iz biblijskih prerokb (Razodetje 17:15—18).