Kdo bo slavil Kralja?
»Poveličeval te bom, Bog moj in Kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke. Vsak dan te bom slavil in hvalil tvoje ime na vekov veke.« (Psalm 145:1, 2, EI)
1. Kaj je rekel kralj David v korist Jehove kot svojega kralja; in zakaj?
KRALJ David je napisal te hvalne besede svojemu nebeškemu Kralju, Bogu Jehovi. Morda se bo komu zdelo nenavadno, da bi se zemeljski kralj tako močno zavzemal v prid drugega, višjega Kralja, kot pa je on sam. Vendar je David imel za to upravičen razlog, izrekel ga je, ker je kralja Jehovo cenil. David je bil pred tem Kraljem ponižen, ta ponižnost pa je del modrosti. (Jak. 3:13) David je bil zvest oboževalec Jehove, in bil je v čudovitem, zaupnem odnosu z ‚Gospodom kraljev‘. (Dan. 2:47)
2., 3. a) Naštej nekaj Davidovih izrazov hvaležnosti Jehovi v Psalmih! b) Kaj je poudaril David v 1. Letopisih glede Jehove in njegove kraljevske oblasti?
2 Iz mnogih Davidovih izjav v Bibliji lahko vidimo, kaj ga je navedlo na tako veliko cenjenje kralja, Boga Jehove. 19. psalm nam pokazuje Davidovo spoštovanje do Jehove kot Stvarnika, Zakonodajalca in Odkupitelja. 24. psalm izjavlja, da je Jehova gospodar Zemlje, veličasten kralj in mogočni Bog. V 103. psalmu, 19. vrsta, izraža David spoštovanje do Jehovine kraljevske oblasti, takole: »Jehova je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem.« Zatem poziva David angele in ljudi, naj slave oziroma hvalijo Jehovo. Davidovo zahvaljevanje v 1. Letopisih 16:8—36 poudarja Davidovo cenjenje Jehove.
3 Proti koncu svoje vladavine je David pred vsem ljudstvom pokazal občutke, ki so ga vodili skozi življenje, ko je rekel: »Hvaljen bodi Jehova, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! Tvoja, o Jehova, je velikost, moč, čast, slava in veličastvo. Kajti tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o Jehova, je gospostvo in ti se dvigaš kot gospod nad vse. Od tebe prihaja bogastvo in slava in ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki je moč in oblast in v tvoji roki je narediti vse veliko in močno. Zdaj torej, naš Bog, te zahvaljujemo in slavimo tvoje veličastno ime.« (1. Letopisi 29:10—13; EI — Kroniška knj.)
SPORNO VPRAŠANJE KRALJEVSKE OBLASTI
4. Zakaj so za časa Samuela Izraelci zahtevali človeškega kralja, in zakaj so jim sosednji narodi postali zanka?
4 Jehovino kraljevsko dostojanstvo je postalo sporno malo pred Davidovim rojstvom, ko se je iztekel rok Samuelove sodniške službe, kakor vidimo iz 1. Samuelove 8:4—20. Kaj pa je navedlo zavezno Jehovino ljudstvo, da so zahtevali kralja, in s tem zavrgli Jehovo? Samuelu so rekli, da si želijo biti podobni drugim narodom. Jehova jih je po Samuelu opozoril na ceno, ki jo bodo morali plačati, ker zahtevajo enakost z ostalimi narodi in človeškega kralja. V resnici je za njih bilo veliko bolje, dokler jim je Jehova kraljeval. (Glej tudi 5. Mojzesova 4:7.)
5. Kako je za časa Gideona kraljevska oblast postala sporna?
5 To sporno vprašanje se je pojavilo med Izraelci že tedaj, ko jim je Jehova pod poveljstvom Gideona omogočil zmago nad Madianci. »Tedaj reko možje Izraelci Gideonu: Bodi nam vladar, ti in sin tvoj in sina tvojega sin, ker si nas rešil iz roke Madiancev. Ali Gideon jim reče: ‚Ne bodem vam vladar, tudi sin moj vam ne bode vladar; Jehova vam bodi vladar.« (Sodn. 8:22, 23) Zvesti Gideon je zavrnil zahtevo Izraelcev in potrdil Jehovino kraljevsko oblast. Vseeno je kmalu po Gideonovi smrti eden njegovih sinov, Abimelek, usmrtil skoraj vse svoje brate in se postavil za kralja; njegova vladavina je bila kratka, konec pa poguben. (Sodniki 9. poglavje) Te zgodovinske dogodke so Izraelci dobro poznali, pokazujejo pa, kako se je Jehovinemu kraljevanju oporekalo skozi stoletja. Skozi ves ta čas je imela vsaka oseba priložnost pokazati zvestobo Jehovi kot Kralju.
6. Kaj zgodnja zgodovina pokazuje glede kraljevske oblasti; in kako se bo to po Jehovini prerokbi končalo?
6 Božja beseda pokazuje, da so druga ljudstva imela svoje kralje že zelo zgodaj. Kmalu po potopu so se človeška kraljestva organizirala proti Jehovi, kakor beremo v 1. Mojzesovi 10:8—12. Na to je vplival satan, hudič, ki je prvi oporekel pravičnost Jehovinemu vladanju, ko se mu je uprl in skušal od pravega čaščenja Jehove odtegniti še druga stvarjenja. Jehova je dopustil določen čas, v katerem bi naj poskušali brezbožni dokazati svoje izpodbijanje. Tudi je razkril, kako se bo to končalo. (1. Moj. 3:15)
JEHOVINA VELIČINA ZAHTEVA, DA GA SLAVIMO
7. a) Kako je Jehovin duh vplival na Davidovo življenje? b) Po čem je 145. psalm posebej značilen?
7 Samuel je pod Jehovinim vodstvom mazilil Davida, »in Duh Jehovin je prišel z močjo nad Davida od tega dne in poslej.« (1. Sam. 16:12, 13) David je dober primer delovanja Jehovinega duha na njegove zveste služabnike. Božji duh je spodbudil Davida, da je napisal veliko psalmov, s katerimi je slavil Jehovo. (2. Sam. 23:2) Najodličnejši primer slavljenja najdemo v 145. psalmu. Ta psalm poveličuje, hvali in slavi Jehovino dobroto, vzvišenost, veličanstvo, pravičnost, večnost, nedoumljivost in sočutje. To, da so hebrejski učenjaki ta psalm trikrat dnevno vključili v bogoslužje, pokaže, kako zelo ga spoštujejo. Knjiga Psalmov se v hebrejščini imenuje Tehil.lim‘, kar pomeni »hvalospevi«. Psalm 145 je edini, ki ima naslov »Hvalnica«.
8. Kaj nakazuje odločitev — »večno« hvaliti Jehovino ime?
8 Že uvodne besede tega psalma so prepolne radosti in cenjenja:
»Poveličeval te bom, Bog moj in Kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke. Vsak dan te bom slavil in hvalil tvoje ime na vekov veke.« (Ps. 145:1, 2, EI)
Biblijski komentatorji na splošno razlagajo, da pomeni Davidova odločitev, da bo hvalil Božje ime »vedno in vekomaj« — dokler bo živel. Ali ta Davidova odločitev ne vključuje še drugačen pomen? Da bi nekdo lahko večno hvalil Boga, bi moral tudi večno živeti. Ali ni David upal na večno življenje? Gotovo lahko danes »velika množica« »drugih ovc«, ker kot razred enako upa, slavi in hvali Jehovino ime večno, ker nikoli ne bo izginila z Zemlje. (Zefan. 2:3; Jan. 11:26; Razod. 7:14—17; 21:4)
9. Kaj lahko rečemo v zvezi s popolnim doumevanjem Jehovinih del?
9 Davidova pesem hvale se takole nadaljuje:
»Velik je Jehova in nadvse hvale vreden, ne da se preiskati njegova veličina.« (Ps. 145:3, EI)
Človeštvo lahko vidi dokaz Jehovine veličine v stvarstvu. (Rim. 1:20) Vseeno je sorazmerno malo ljudi vdano hvalilo Jehovo kljub njegovi Veličini in ustvarjalnim delom, ki nam vsem koristijo. Dejansko je veličina Jehove in njegovih del tako velika, da je človeštvo šele sedaj začelo spoznavati zapletenost nekaterih stvari, ki jih je On ustvaril. Patriarh Job je enako cenil Jehovo kakor David, ker je zanj rekel, da »dela velike in nedoumljive reči«. (Job 5:9, EI; 9:10; 26:14) Tudi apostol Pavel je zatem, ko je pojasnil Božji veličasten namen, vzkliknil: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegovi poti!« (Rim. 11:33, 34)
10. Kako je ena ‚generacija‘ govorila drugi o mogočnih Božjih delih?
10 »Rod za rodom slavi tvoja dela in oznanja tvojo moč.« (Ps. 145:4, EI)
Da, generacije so se rojevale in umirale in vedno jih je bilo nekaj, ki so govorili o Jehovini veličini. Ali ne bi mogli zato reči, da sestavlja maziljeni ostanek ‚generacijo‘ (ali »rod«), ki hvali Jehovina dela drugi ‚generaciji‘ — »veliki množici« »drugih ovc«, tako da lahko ti zopet govore drugim o Jehovinih mogočnih delih? Gotovo! S pozornim raziskovanjem Božje besede lahko — bodisi kot duhovna ‚generacija‘ ali zemeljska — spoznamo ta Jehovina velika dela in mogočno dejavnost. Kakšna prednost — govoriti drugim o teh stvareh! (Glej Davidov primer govorjenja o Jehovinih mogočnih delih v 68. psalmu.)
11. Kako pokažemo zanimanje za Jehovino dostojanstvo in njegova dela?
11 »Pripovedujejo o sijajni slavi tvojega veličastva in razglašajo tvoja čuda.« (Ps. 145:5, EI)
Če želimo pravilno slaviti našega Stvarnika, moramo razmišljati in se zares zanimati za njegovo slavno Osebnost in njegova čudovita dela. (Mat. 12:34) Kako pa ti delaš? Si vzameš čas za preučevanje Božje besede? Če da, ali razmišljaš o tem in dovoliš, da pomen tega prodre globoko v tvojo notranjost in trajno vpliva nate? Kako lahko o Bogu Jehovi dobro govorimo ali ga slavimo, če nismo o tem globoko prepričani in ga ne ljubimo? Če cenimo Jehovino veličastnost in dostojanstvo, bomo lahko o velikem Kralju govorili navdušeno, odločno in samozavestno.
12. Zakaj je dobro razmišljati in govoriti o Jehovinih strah zbujajočih delih?
12 »O moči tvojih strašnih (strah zbujajočih, NS) del poročajo in pripovedujejo o tvoji veličini.« (Ps. 145:6, EI)
Da, veliko je tega, o čemer se da govoriti. Na straneh Biblije je zapisano veliko strah zbujajočih stvari o Jehovini moči, ki jo je uporabil v korist svojih zvestih služabnikov in proti tistim, ki so se sami naredili za njegove sovražnike. Veliko teh mogočnih del v preteklosti služi kot preroška slika in pouk za našo generacijo. Da, »kar koli se je namreč poprej napisalo, se je napisalo v naše poučenje, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi iz pisem«. (Rim. 15:4, EI) Če o teh stvareh govorimo drugim, je to dokaz ljubezni do njih. Tako jih opozarjamo na izpolnitev Jehovinega namena, ki je pred nami. Tisti, ki govorijo o njegovem namenu koristijo s tem tudi sebi, v smislu stražarja, ki je opisan v Ezekielu 3:17—19. Bližajoča »velika stiska« bo z izvrševanjem njegovega namena še dodaten dokaz Jehovine veličine. Zato oznanjujemo to tako dolgo, dokler Jehova drži odprto pot v tem sestavu stvari. V oznanjevanju Božjega sodnega opozorila posnemajmo Jezusa Kristusa. (Mat. 10:28—30; Luk. 19:41—44)
13., 14. a) Zakaj bi morali govoriti o Jehovini dobroti? b) Kakšen vzrok imamo za radostno vzklikanje Jehovi?
13 »Hvalo tvoje velike dobrote razglašajo in se radujejo tvoje pravičnosti.« (Psalm 145:7, EI)
Svet moramo seznaniti ne le z Jehovino veliko močjo, temveč tudi z njegovo dobroto in pravičnostjo. Skozi vse čase je Bog Jehova svojim služabnikom izkazoval dobroto. Za njihovo zvesto službo jih je bogato blagoslavljal. Vse do danes je Jehovina dobrota do tistih, ki ga ljubijo, izredna in spodbuja jih, da iz njih neprestano vre hvala. Takšno slavljenje pa lahko pritegne mnoge druge, da okusijo obilno Jehovino dobroto. Ponavljanje misli pomaga, da si jih zapomnimo. To je pravi blagoslov, ki nam pomaga, da nikoli ne nehamo ceniti način, po katerem je Jehova postopal s svojim narodom. Zares je koristno, če javno govorimo o Jehovini dobroti.
14 Mar nimamo zato razlog, da radostno vzklikamo? Po Adamu smo vsi grešni in obsojeni na smrt. (Rim. 5:12) Toda Jehova je v svoji pravičnosti pokazal veliko ljubezen, ker je pripravil človeštvu izhod iz težav, in sicer z odkupno žrtvijo Jezusa Kristusa. Iz Jehovine napisane besede smo spoznali njegove pravične poti in postopanje z zemeljskimi otroki. Spoznati vse te stvari je pravo zadovoljstvo in vzrok radostnega vzklikanja k Jehovi. Upravičeno lahko posnemamo primer kralja Davida, ki je vzkliknil: »Jaz pa zaupam v tvoje usmiljenje; moje srce naj se raduje tvoje pomoči; naj pojem Jehovi, ki mi je storil dobro.« (Ps. 13:5, 6, EI)
15. Kakšne primere imamo o Jehovinem usmiljenju, potrpežljivosti in ljubezni?
15 »Blag in usmiljen je Jehova, potrpežljiv in silno milostljiv. Dober je Jehova vsem, usmiljen do vseh svojih del.« (Ps. 145:8, 9, EI)
Že od začetka človeštva je Jehova človeški družini pokazoval svoje izredne lastnosti, ker je uresničeval svoj namen, da reši del človeštva. Tudi v vesoljnem potopu se je to pokazalo. (1. Petr. 3:20) Davidu je bil Jehova milosten in zato je imel vse razloge, da ga slavi. Kako primemo nas Jezus spominja na Jehovino ljubezen, z besedami, zapisanimi v Janezu 3:16, 17! Če to cenimo, bi nas moralo navesti, da govorimo o tem, in slavimo Jehovo ter da ljubimo druge. Apostol Janez je takole sklepal: »V tem se je razodela božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Preljubi! Če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.« (1. Jan. 4:9—11, EI)
16.–18. a) K čemu se vse poziva, dokler je še čas? b) Kaj za nas pomeni Jehovina milost? c) Katere Pavlove izraze cenjenja bi morali posnemati?
16 Ko vidimo, kako se sedanja generacija obnaša do Jehove in beremo o človeški brezbožnosti in nasilju skozi vsa stoletja, res lahko rečemo, da je Jehova počasen za jezo, oziroma potrpežljiv. Kako hvaležni bi morali biti, da je Jehova v tem našem času še vedno potrpežljiv! Razumevanje Petrovih besed iz 2. lista 3:9 in 15 bi nas moralo spodbuditi, da dobro razmislimo o Jehovinem velikem usmiljenju in ljubeči dobroti: »Jehova ... potrpi z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi se vsi spokorili. ... In potrpljenje našega Gospoda imejte za zveličanje (rešitev).« (EI)
17 Mi vemo, da je satanov sestav stvari obsojen na uničenje in zato želimo spodbuditi vse ljudi, da bi resno vzeli Jehovino potrpežljivost in naredili neobhodno potrebne korake k rešitvi, preden bo prepozno. (Zefan. 2:3; Razod. 18:4) Kako srečni smo, da smo stopili na pot rešitve našega življenja! Še vedno pa smo kot Adamovi telesni potomci podložni slabostim mesa in delamo napake, tako, kakor so jih delali David in drugi. Zato nas je Jezus učil moliti: »In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim. In ne vpelji nas v izkušnjavo, temveč reši nas zlega.« (Mat. 6:12, 13)
18 Za vse nas je velikega pomena priprava Jehove po Jezusu Kristusu. Zato, cenimo Jehovino ljubečo dobroto, usmiljenje in vse, kar je storil za nas. Apostol Pavel je to cenil, ker je rekel: »Hvaležen sem njemu, ki mi je dal moč, Kristusu Jezusu, našemu Gospodu, da me je postavil v službo in me imel za zvestega. ... Zanesljiva in popolnega sprejetja vredna je beseda, da je Kristus Jezus prišel na svet reševat grešnike, med katerimi sem jaz prvi. Ali zaradi tega sem dosegel usmiljenje, da je Kristus Jezus najprej na meni pokazal vso potrpežljivost, za zgled tistim, ki bodo verovali vanj za večno življenje. Kralju vekov pa, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu čast in slava na vekov veke. Amen.« (1. Tim. 1:12, 15—17, EI) Naša hvaležnost bi nas morala spodbuditi, da vse bolj slavimo Jehovo in še naprej govorimo o njegovem kraljevskem dostojanstvu.