Dobra vest za vse človeštvo
1.–3. Za koga obstaja dobra vest in samo kje se jo najde?
DOBRA VEST! V svetu je pogosto tisto, kar je dobra vest za enega, slaba za drugega. Na žalost je tisto, kar se včasih izgovori v šali, »to je dobra vest, sedaj pa prihaja slaba«, v življenju prevečkrat resnično.
2 Vendar obstaja dobra vest za vse človeštvo, s katero ni povezana nobena slaba vest za pravicoljubne ljudi. Za takšne ljudi je to dobra vest, neglede na njihovo raso, barvo kože ali razmere, iz katerih prihajajo.
3 Izvor te dobre vesti je Jehova Bog, Stvarnik človeštva, in Biblija je Njegova beseda in sredstvo, po katerem nam On govori. Kamorkoli se ozreš, te dobre vesti ne boš našel nikjer drugje. (Gal. 1:6, 7, 11, 12) Apostol Pavel, postavljen oznanjevalec in apostol, je bil od Kristusa posebej izbran, da oznanjuje to dobro vest nežidovskim narodom. Toda že v njegovem času so bili sebični kristjani, ki so popačili to dobro vest. (2. Kor. 11:4) Zato je Pavel izrecno opozoril: »Ali ko bi vam tudi mi ali angel iz nebes oznanjeval evangelij drugače, kakor smo vam ga mi oznanili, bodi proklet!« (Gal. 1:8, 15, 16)
NJENA VSEBINA
4. Kakšna je kratka vsebina dobre vesti?
4 Kakšna je resnična dobra vest, ki so jo oznanjevali apostoli Jezusa Kristusa? Njena vsebina na kratko je: Bog je naredil priprave za posebno vladavino, ki bi skrbela za probleme Zemlje in trajala neovirano tisoč let. V tem času bo iztrebila vse, kar je kdajkoli dalo povod za neko slabo vest. Vsi prebivalci Zemlje, ki želijo živeti v harmoniji z Bogom in z vsemi ostalimi ljudmi, bodo živeli in slabe ali hudobne vesti preteklosti jih ne bodo več morile ali motile njihovo srečo. Preroško je rekel Božji služabnik Izaija: »O prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel«. (Izaija 65:17)
5., 6. a) Zakaj lahko rečemo, da živimo v srečnem času? b) Zakaj Bog ni že uresničil vse te dobre vesti, o katerih govori dobra vest?
5 To, kar pravi Bog, se bo nezmotljivo izpolnilo, kajti za vsa svoja dela je določil čas. (Hebr. 6:18; Iza. 46:11; primerjaj Gal. 4:4) Ako si vzamemo čas, da pogledamo v njegovo Besedo, tedaj bomo ugotovili, da živimo sedaj v posebno srečnem času v zvezi z Njegovo dobro vestjo. Zakaj? Ker biblijske prerokbe pokažejo, kakor tudi dogodki, po katerih se prerokbe izpolnjujejo, da je Bog postavil svojega mesijanskega Kralja na nebu in da je Njegovo tisočletno kraljestvo neposredno pred nami.
6 Pa vendar bi kdo lahko pripomnil: »Zakaj se vedno samo govori o tej dobri vesti? Zakaj Bog ni že uresničil vse te dobre stvari na Zemlji?« Zato ker On spoštuje razum in moralno svobodo, ki nam jo je dal, — pravico, da odločamo, po kateri poti želimo hoditi, — namreč, ali se želimo podložiti Božji suverenosti ali pa se bomo odločili za suverenost ljudi. Bog je dal človeku priložnost, preizkusiti vsako obstoječo obliko vladavine in razumni ljudje so morali ugotoviti, da »ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje«. (Hebr. 10:23) Razen tega ima Bog, kakor je že omenjeno, časovni načrt, po katerem uresničuje svoje namene v korist vseh. V tem času pa je dal On ljudem dovolj priložnosti, da zgradijo svoji veri močan temelj za verovanje v Njegovo mesijansko vladavino.
7.–9. a) Kaj je bila dobra vest, ki jo je Abraham dobil? b) Odkod vemo, kdo je bilo Seme, po katerem pridejo obljubljeni blagoslovi na človeštvo? c) Zakaj zaveza zakona ni razveljavila Abrahamove obljube? d) Zakaj je torej bil dan zakon?
7 Kako je to storil? Poglejmo naprej, kaj je rekel apostol Pavel o dobri vesti, ki mu je bila zaupana: »Ker pa je pismo naprej videlo, da Bog iz vere opravičuje pogane, je naprej oznanilo Abrahamu blagovestje: ,V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi‘. Tako so tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z vernim Abrahamom«. (Gal. 3:8, 9; 1. Moj. 12:3; 22:18)
8 »Vsi narodi« bodo blagoslovljeni po Abrahamu. To je rekel Bog Abrahamu, Hebrejcu, preden je nastal židovski narod. Res se je pozneje Bog ukvarjal nekaj časa izključno z Židi, toda pravi blagoslov bo prišel končno na vse ljudi, vse narode.
9 Kako pride ta blagoslov? Apostol Pavel pojasnjuje: »Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: ,In semenom‘, kakor da bi jih bilo več, temveč kakor za enega; ,In semenu tvojemu‘, ki je Kristus«. (Gal. 3:16) Blagoslov mora torej priti po enem »semenu« ali potomcu Abrahama, namreč po Kristusu. Pavel tedaj naprej pravi, da zaveza zakona te obljube ni razveljavila. »Čemu torej postava?« — vpraša in pojasni, da je bila sklenjena stoletja po tistem, ko je bila obljuba dana Abrahamu, je ona morala ljudem prikazati, da so grešniki in da potrebujejo Božjo pomoč. Pokazovala pa je tudi na veliko Seme obljube, po katerem bi bilo človeštvo blagoslovljeno: »Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa«. (Gal. 3:19—29, 7—9)
10. Kako je Janez Krstnik prvi izvedel za dobro vest, ko je Mesija prišel?
10 Prihod Mesije je bil prav gotovo dobra vest. Ko je Jezus prišel k Janezu Krstniku in bil krščen in ko se je nad Njim pojavil sveti Duh na vidni način, v obliki goloba, je bil to dokaz, da je davno pričakovani Mesija dejansko prišel. (Mat. 3:16, 17; Jan. 1:32—34)
NADALJNE POSAMEZNOSTI POSTANEJO ZNANE
11. Kako je, med drugim, razjasnil Kristus določene posameznosti dobre vesti, ko je bil na zemlji?
11 S temi dogodki je bila razširjena vsebina dobre vesti in vest se je silno razmahnila. Pavel pravi, da je Jezus Kristus s svojim razodetjem »na svetlo privedel življenje in neminljivosti po evangeliju«. (2. Tim. 1:10) Od tega časa dalje so tudi posameznosti dobre vesti postale mnogo jasnejše. Jezus Kristus je bil obljubljeni Mesija, s čigar žrtvijo so bili odkupljeni grehi človeštva. On mora biti Kralj in Njegovo kraljestvo mora vladati ne z zemeljskega središča, temveč z neba. Prav tako je postalo jasno, da bo minilo precej dolgo časovno razdobje, preden bodo prišli na vse človeštvo popolni blagoslovi tega Kraljestva. Tudi Jezus sam je rekel, da bodo nad zemljo vladali narodi, »dokler se ne dopolnijo časi poganov«. (Luk. 21:24) Tu se sklicuje na Danielovo prerokbo o »sedmerih časih«, ki so trajali od opustošenja Jeruzalema po Babiloncih leta 607 pred n. št., preko Jezusovega časa vse do jeseni leta 1914 n. št. (Dan. 4:16, 23, 25, 32)
12. Kaj se je zgodilo v razdobju med vstajenjem Kristusa in zaključkom »določenih časov narodov«?
12 Kaj bi se naj zgodilo v tem času? Iz lista Hebrejcem 10:12, 13 spoznamo, da je Kristus, potem »ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo in čaka, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim«. Po svojem vstajenju in vnebohodu »Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, (kakor je bil tempelj v Jeruzalemu), ki je le pravega svetišča podoba, temveč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas«. (Hebr. 9:24) Bil je torej postavljen temelj za odpuščanje grehov in ta dobra vest se je morala oznanjevati daleč naokoli, in sicer ne samo Židom, temveč tudi vsemu svetu. (Dej. ap. 17:30) To se je delalo do danes, pod nadzorovanjem Kristusa, ki je sedaj že na nebu. (1. Tim. 2:5, 6)
POSTAVITEV KRALJA
13. Zakaj je danes dobra vest še boljša?
13 Sedaj, od leta 1914, ko so se iztekli »časi narodov« ali »poganov«, je dobra vest boljša kakor kdajkoli, kajti Kralj je postavljen in kraljestvo je prevzelo svoje posle. Vizija, ki je bila dana apostolu Janezu in ki je zapisana v biblijski knjigi Razodetja, nam posreduje splošni pregled na »rojstvo« kraljestva, izročenega Kristusu: »In rodila je (Božja ,žena‘) sina, moža, ki bo pasel vse narode s palico železno; in njeno dete je bilo vzeto k Bogu in k prestolu njegovemu.« Kristus je torej bil v nebeški Božji družini pripravljen, da prevzame kraljevsko oblast. Bil je v njo vpeljan in predstavljen nebeškim vojskam ter postavljen kot mesijanski Kralj. (Razod. 12:5; Hebr. 1:6)
14., 15. Kaj se je zgodilo neposredno po postavitvi Kristusa za Kralja in je bilo na nebu sprejeto kot čudovita vest?
14 V zvezi s tem so se izpolnile tudi nadaljnje posameznosti Psalma, na katerega se sklicuje apostol v listu Hebrejcem 10:12, 13: »Rekel je Jehova mojemu Gospodu: ,Sedi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje‘. Žezlo moči tvoje pošlje Jehova iz (nebeškega) Siona: ,Gospoduj sredi sovražnikov svojih!‘«. (Ps. 110:1, 2) Po viziji, zapisani v Razodetju, se je to zgodilo takole: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael (Jezus Kristus, označen kot »nadangel« — primerjaj Juda 9; 1. Tes. 4:16; Dan. 12:1) in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi, a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih. In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo in angeli njegovi so bili vrženi ž njim. (Raz. 12:7—9)
15 To je dejansko bila dobra vest! Močan glas na nebu je zatem objavil: »Zdaj je prišlo zveličanje in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega, ker vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan ... Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razod. 12:10—12)
16. Zakaj je sedaj nujno potrebno oznanjati dobro vest?
16 Ta dobra vest o Kraljestvu, ki vlada, in o tem, da je satanu hudiču, velikemu uporniku, preostalo le še malo časa, da ostane na Zemlji — je vredna, da se jo objavi vsakemu na Zemlji. Seveda zahteva časa, da dosežemo vse narode. Morda ne bo mogla vest doseči vsakega posameznika osebno in ga poučiti o tem, preden bo Kraljestvo pričelo neovirano vladati nad Zemljo, kajti Jezus je rekel: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem svetu, vsem narodom v pričevanje; in tedaj, pride konec«. (Mat. 24:14)
17. Kako se je v današnjem času izpolnila prerokba iz Psalma 110:3?
17 Ker je Kristus zmagal na nebu in vrgel satana z njegovimi demoni v okolico Zemlje, dosega dobra vest svoj nadaljnji razmah. Razširjena je v 208 deželah sveta in celo v deželah pod totalitarno oblastjo. Ta služba, ki jo izvajajo mnogi prostovoljni delavci, je bila napovedana tudi v Psalmu 110:3: »Ljudstvo tvoje pojde radovoljno ob dnevi, ko boš skliceval vojno moč svojo; v krasotah svetosti, iz naročja zore ti pride rosa mladega moštva.« Kakor mladi, številni kot rosne kaplje in produktivni v borbi, so Jehovine priče — mlade in stare, možje in žene, — pripravljene objaviti ljudem to vest o delovanju Kristusa kot Kralja. Ali si se pustil ohrabriti in sedaj sodeluješ z njimi?
18., 19. Kako je v Razodetju opisano, kaj dela Kristus danes?
18 Razodetje opisuje, kaj dela Kristus sedaj in kaj se bo skoraj zgodilo. Janez je to, kar je videl, takole napisal: »In videl sem in glej: bel konj in sedeči na njem je imel lok; in dan mu je bil venec in izšel je zmagovit in da zmaga.« (Razod. 6:2)
19 Kristus, ki je zmagal na nebu, usmerja sedaj svoje sovražnike na položaj, kjer bo »zaključil svojo zmago« in očistil Zemljo vseh teh nepravičnih organizacij krive religije, političnih in trgovskih elementov in vseh, ki želijo zatirati svoje bližnje. Končno bo onesposobil satana in njegove demone, da bodo nedelavni ter tako odstranil njihov vpliv, ki vodi v smrt. (Razod. 20:1—3)
DOBRA VEST MORA POSTATI VELIKO SPORNO VPRAŠNJE
20. Ali bodo lahko ljudje vedno tako ravnodušni do dobre vesti?
20 Medtem pa se dobra vest o Kraljestvu dalje oznanjuje in širi, vsako leto jo slišijo mnogi tisoči in verujejo. Res je, da je večina ljudi še zelo ravnodušnih do nje, toda postala bo še veliko sporno vprašanje, ker vključuje tudi resnico o Jehovini suverenosti.
21., 22. Katero stanje v starem Egiptu ima danes paralele?
21 Primer za to je, kar se je zgodilo v Egiptu, ko sta Mojzes in Aron po Božji zapovedi zahtevala od Faraona, naj izpusti na svobodo zasužnjeno Božje ljudstvo, Abrahamove potomce. Takrat se je izpolnila obljuba, ki je bila dana že stoletja poprej. (1. Moj. 15:13—16)
22 Danes je podobno. Tako kot v Egiptu so tudi danes odkritosrčni ljudje zatirani versko, politično in gospodarsko, za kar je vse kriv Hudič, ki stisko še povečuje. Kaj se je dogajalo v starodavnem Egiptu, ko je prišel čas, da Bog osvobodi svoje ljudstvo?
23. Kako so reagirali Faraon in Egipčani, ko jim je Mojzes prvič predložil Božjo zahtevo, da naj izpustijo Izrael; ali so ostali pri tem stališču?
23 Mojzes je prišel k Izraelcem z izredno dobro vestjo od Boga, namreč da je prišel čas osvoboditve. Upoštevaj, da je Faraon takrat izzval Božjo suverenost, ker je rekel: »Kdo je Jehova, čigar glas naj poslušam, da izpustim Izraela«? (2. Moj. 5:2) Tisto, kar je Mojzes rekel v Jehovinem imenu, je izgledalo za Faraona in njegovo ljudstvo brez pomena, toda pozneje so spoznali, da je imelo velik pomen. Da, Egipčani so bili končno prisiljeni zapustiti svojo ravnodušnost in zavzeti zelo odločno in določeno stališče. Kako je do tega prišlo?
24. Kako je Bog uporabil Mojzesa v zvezi z desetimi stiskami?
24 V času desetih stisk je Bog Mojzesa vnaprej obveščal, kaj namerava storiti, Mojzes pa je to sporočil Faraonu in Egipčanom. Nato se je zgodilo točno tako, kakor je rekel Mojzes. Vsako stisko je Mojzes naprej javil, vsaka je sledila tako, kakor je bilo napovedano, in to ob pravem času. Končno je zatem, ko so pomrli vsi prvorojenci Egipta, Faraon izpustil Izraela. Toda bil je podoben satanu, ker ni popustil v svojih naporih in bil je uničen skupaj s svojo vojsko, medtem ko je Jehova varno vodil Izraelce skozi Rdeče morje. (2. Moj. 14:26—28; Psalm 136:15)
25. Zakaj je bilo v zvezi z Božjim namenom potrebno stiske vnaprej objaviti in kaj se je s tem preprečilo?
25 Vest, ki jo je Mojzes objavljal, je bila za zasužnjeno Božje ljudstvo dobra vest, bila pa je dobra vest tudi za tiste Egipčane, ki so poslušali in verovali. Ti so označeni kot »mešana druhal«, ki je skupaj z Izraelom šla iz Egipta. (2. Moj. 12:38) Ta vest je tudi doprinesla, da so Egipčani spoznali, »da ni nikogar, kakor je Jehova, naš Bog«. (2. Moj. 8:10) Pred očmi vseh je bilo pokazano, kako je Jehova »nad vsemi bogovi egiptovskimi napravil sodbo«. (2. Moj. 12:12) Mojzesovo oznanjevanje je bilo zelo važno, kajti če bi Bog povzročil tistih deset stisk nad Egiptom, ne da bi jih prej najavil, tedaj bi Egipčani lahko mislili, da so užalili svoje lastne bogove, na primer, bogove zemeljskih sadov in živali, kakor tudi boga sonca, dežja in prvorojencev. Ko so se stiske začele, so vedeli odkod so, ker so prišle ob času in na način, kakor jih je Mojzes vnaprej povedal. Njihovi bogovi niso imeli moči, da bi jih zaščitili.
26. Ali je tudi danes podobno pri oznanjevanju dobre vesti, kakor tudi v reakciji ljudi?
26 Prav tako je v naši generaciji skrajno pomembna dobra vest o vzpostavljenem kraljestvu in osvoboditvi človeštva. Slišati jo je posebno v deželah tako imenovanega krščanstva. V očeh ljudi sicer ona še ni tako VELIKO sporno vprašanje, toda Bog bo prisilil narode, da zavzamejo odločno stališče, čeprav vsak želi zadržati svojo narodnostno suverenost. Oznanjevalci dobre vesti pa zastopajo Božjo suverenost. Narodi naj »spoznajo, da je bil prerok med njimi«. (Ezek. 33:33)
27. Kaj bo ukrenil »severni kralj« po prerokbi Daniela proti oznanjevalcem dobre vesti?
27 Kako resno bodo narodi jemali oznanjevanje dobre vesti, se vidi, na primer, iz prerokbe, ki opisuje, kako bo ukrepal diktatorski totalitarni nacionalni blok, v Bibliji opisan kot »severni kralj«. Danielovo prerokovanje pravi za tega kralja: »Toda govorica z jutrovega in s severa ga preplaši in pojde z velikim srdom, da jih veliko uniči in pomori ... In dospe do svojega konca in nihče mu ne pomore.« (Dan. 11:44, 45) V knjigi, ki jo je izdalo združenje Watch Tower pod naslovom »Zgodi se tvoja volja na Zemlji«, beremo v zvezi s tem naslednji komentar:
»Dosedaj so Jehovine priče poročale o Jehovini vesoljni suverenosti, zatem o koncu določenih časov narodov, o Božjem kraljestvu, vzpostavljenem pod Kristusom v letu 1914, kakor tudi o prihajajoči »bitki velikega dne Boga vsemogočnega ...«
Ker prihajajo ta poročila dejansko od Jehove, po Njegovem vladajočem kralju Jezusu Kristusu, tedaj je po Svetem Pismu pravilno, da se reče, da prihajajo ta poročila ali govorice s severa in vzhoda. (Ps. 75:6, 7; 48:2; Iza. 46:10, 11) Toda ne bodo samo govorice prišle iz te smeri na severnega kralja, temveč tudi uničevalne sile. Poročila morajo doseči tega kralja po Jehovinem vidnem zemeljskem kanalu obveščanja, zaradi česar pobesni in to ga navede na postopke, ki vodijo v njegov propad. Nam ta prerokba čisto jasno pokaže, da bo Jehovin posvečeni razred in z njim velika množica sodelavcev, še naprej poslušala zapoved v Matevžu 24:14 s tem, ko bo to dobro vest o Kraljestvu oznanjevala po vsej naseljeni Zemlji, vse do samega »konca«.
28. Ali je delovanje Jezusa in Pavla izzvalo podobno reakcijo, kot jo bo izzvala dobra vest pri narodih?
28 Po teh poročilih ali govoricah se ne razume samo oznanjevanje dobre vesti, temveč tudi vest, da išče veliko število ljudi zaščito v močno zaščitenem stolpu Jehovinega imena in da obožujejo Boga v Njegovem velikem duhovnem templju. (Preg. 18:10; Iza. 2:2—4) Ta poročila naj ne bi vlila strahu samo »severnemu kralju«, temveč tudi nasprotnemu nacionalnemu bloku »južnega kralja«; še več, ta poročila bodo postala veliko sporno vprašanje, ki jih bo navedlo na delovanje. Tudi Židje so zavzeli do Jezusa podobno stališče, ko so govorili: »Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.« (Jan. 11:48) Prav tako so govorili polni strahu: »Glej, ves svet leti za njim«. (Jan. 12:19) Tako so govorili Židje tudi za Pavla in njegove sodelavce v Solunu: »Ti, ki ves svet narobe prevračajo, ti so tudi sem prišli«. (Dej. ap. 17:6) Ljudstva bodo torej naredila vse, da ustavijo delovanje oznanjevalcev dobre vesti, toda tedaj bodo sami uničeni.
29., 30. Kako mislijo oznanjevalci dobre vesti o prihajajočem napadu narodov?
29 Napad narodov Zemlje na oznanjevalce dobre vesti ne bo prišel torej nepričakovano, ker ti narodi sovražijo Božjo suverenost. Vendar oznanjevalci dobre vesti vedo, da stojijo na pravi strani spornega vprašanja, to je na zmagovalni strani, ki ima Božjo podporo in še naprej oznanjajo to posebno važno dobro vest, kolikor jim je to le mogoče.
30 Kje stojiš ti pri tej stvari? Ali pripadaš tistim, ki verujejo v to dobro vest? Ali imaš tudi ti Duha, ki te žene, da oznanjaš drugim? Kako in kje? To bo vsebina naslednjega članka.