Ali je datum pashe pomemben za kristjane?

JEZUS KRISTUS, osnovatelj krščanstva, je postavil slavje v spomin na svojo smrt (Gospodovo Spominsko večerjo) na dan, ki je bil označen z nekim letnim slavjem — s slavjem Židovske Pashe. Iz tega razloga bi tudi Gospodova Spominska večerja razumljivo bila neko letno slavje. Datum, ki se ga je držalo slavje Pashe je zato določal, kdaj se naj bi spominjali Jezusove smrti. Kristjane zato ne zanima samo mimogrede, kdaj se je slavila Pasha, temveč je ta dan za nje pomemben, ker jim je bilo zapovedano, da se spominjajo Jezusove smrti. — Luk. 22:19.

Po židovskem koledarju pride obletnica za slavje Pashe v mesec Nizan. Glede na jagnje ali kozliča, ki se ga je moralo jesti med Pasho, je zapovedal Jehova Bog: »In hranili ga boste do štirinajstega dne tega meseca in zakolje ga ves zbor občine Izraelove proti večeru.« (2. Moj. 12:6)

Kaj je pomenila označba »proti večeru« in mar igra to neko vlogo pri določanju datuma, ko se je morala slaviti Pasha?

Židovsko izročilo zastopa na splošno mišljenje, da se z izrazom »proti večeru« misli na čas od poldneva (ko se sonce nagne) pa vse do popolnega sončnega zahoda. To bi pomenilo, da se je žrtev Pashe končala pred sončnim zahodom s 14. Nizanom in da se je pričel 15. Nizan, ko je bila zaklana, ker so Izraelci računali svoj dan od sončnega zahoda do zahoda. Če bi bilo tako, tedaj bi se jedla Pasha v Egiptu 15. Nizana in Izraelci ne bi zapustili Egipta pred tem datumom.

Toda to židovsko izročilo glede izraza »proti večeru« ni v soglasju z izročilom v 2. Moj. 12:17, 18, kjer beremo: »Spoštujte torej praznik opresnikov, zakaj ravno tisti dan sem odpeljal trume vaše iz dežele Egiptovske; hranite torej ta dan v prihodnjih rodovih svojih kot večno postavo. Štirinajsti dan prvega meseca zvečer boste jedli opresnike do enaindvajsetega dne istega meseca zvečer.«

Ko bi bila žrtev Pashe — kakor trdijo židovska izročila — zaklana v zadnji četrtini štirinajstega dne, ki se je končal z zahodom sonca, tedaj Izraelci ne bi zapustili Egipta »tisti dan«. Dogodek, ki je omogočil njihov izhod, je bila smrt egipčanskih prvorojencev, a ker je to sledilo šele okoli polnoči, bi mogel ta dogodek slediti šele približno po šesti uri po končanem 14. Nizanu. (2. Moj. 12:29)

Iskati moramo torej drugi izvor, ne pa židovska izročila, če želimo ugotoviti, kdaj je bila zaklana žrtev Pashe, kdaj so jo pojedli. Preiskati moramo samo Biblijo, da bi ugotovili, kaj pomeni izraz »proti večeru«. Ako se obrnemo k 5. Mojzesovi 16:6, tedaj spoznamo, da gre pri prvi večerji za čas, ki se je pričel zelo pozno po poldnevu. Po tem izročilu je bilo Izraelcem zapovedano, da zakoljejo Pasho zvečer, čim »zaide sonce«. Zato je jasno, da je »proti večeru« čas sončnega zahoda oziroma čas, ko izgine večerna zarja in nastopi tema.

To pojasnilo daje tudi španski rabin Aben Esra (1092 do 1167) kakor tudi Samarijani in Karaiti, istega mišljenja pa so tudi učenjaki Mihaelis, Rosenmüller, Gesenius, Maurer, Kališ, Knobel in Keil.

Če torej upoštevamo vse biblijske dokaze, tedaj spoznamo, da je žrtev Pashe zaklana ob sončnem zahodu, torej v začetku 14. Nizana, jedla pa se je istega večera malo pozneje. Židje se danes držijo svojih izročil in slavijo Pasho 15. Nizana.

Tako je torej moral Jezus Kristus slaviti s svojimi učenci Pasho 14. Nizana »proti večeru« in je zatem vzpostavil Gospodovo spominsko večerjo. (Mar. 14:17; Mat. 26:20—28) Krščanske Jehovine priče torej slavijo spomin na Kristusovo smrt vsako leto na 14. Nizana, in to po zahodu sonca.