Ali imaš duha oznanjevalca evangelija?
1. Zakaj je oznanjevanje evangelija najvažnejše delo, ki se je kdajkoli opravljalo na Zemlji?
DELO oznanjevanja dobre vesti o kraljestvu je najvažnejše delo, ki se opravlja na Zemlji. Zakaj? Ker je »preizkusni kamen«, po katerem bo človeštvo sojeno. Kdor sprejme dobro vest in jo posluša, bo rešen; kdor jo zavrne in ne posluša, bo uničen.
2., 3. a) Pokaži s primerom, kako odkriva dobra vest resnično stališče človeka. b) Kakšna vprašanja glede na dobro vest si lahko postavimo v lastno korist?
2 Nekdo je, na primer, lahko silno religiozen in morda imajo ljudje o njem vtis, da je dobrega značaja, velikodušen in zelo prijateljski do ljudi. Toda njegovo reagiranje na dobro vest šele razodeva, ali je prijatelj Bogu. Bog pozna srca ljudi, ker »vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih«, pravi pisec Pregovorov, »ali Jehova je, ki tehta srca«. (Preg. 21:2) Kristjan mora biti dobra osebnost, toda neglede na to in kljub kakršnimkoli drugim dobrim označbam, ni on ničesar, če ne ljubi Boga in svojega bližnjega. (1. Kor. 13:1—3)
3 Ali sprejmeš dobro vest? Ali jo poslušaš? Ali jo želiš sporočiti tudi drugim? Ali je potrebno oznanjati dobro vest, da bi ji bili poslušni?
KAKO VAŽNO JE POSEDOVATI DUHA OZNANJEVALCA
4. Zakaj naj bi imeli željo za oznanjevanje dobre vesti?
4 Če sprejmemo dobro vest, tedaj imamo naravno željo, da jo govorimo drugim in to, da govorimo o njej, delamo iz čiste radosti. Toda dobra vest o Kraljestvu nas navaja, da ne govorimo drugim samo iz radosti, temveč tudi iz ljubezni do bližnjega. Duh oznanjevalca evangelija temelji na ljubezni do Boga in do bližnjega, saj pomeni dobra vest za tistega, ki jo sprejme, življenje in zato je važno, da je objavljena prav povsod. Apostol Pavel je pisal v enem svojih navdihnjenih pisem, da bo Bog »kaznoval tiste, ki niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa«. (2. Tes. 1:8, 9)
5. Kako je apostol Peter pokazal važnost dobre vesti?
5 Apostol Peter je poudaril, kako važno je poznati dobro vest in jo poslušati, ko je govoril o tem, da bodo kristjani sojeni: »Če pa se najprej pri nas (začne sodba Božja), kaj bo konec tistih (navideznih kristjanov), ki so neposlušni evangeliju Božjemu?« Temu je dodal: »In če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik«. (1. Petr. 4:17, 18) Tako torej mora imeti oznanjevalec dobre vesti, razen želje, da jo oznanjuje, tudi željo, da jo utrdi v srcih poslušalcev. Zakaj? Ker se bodo celo pravični med njimi, ki se imenujejo kristjani, »iztežka rešili«.
6. V katerem posebnem smislu se v Bibliji uporablja izraz »evangelist«?
6 Grška beseda, ki se v Bibliji uporablja za izraz »dobra vest«, glasi euaggelion ali »evangelij«, Biblija uporablja izraz »oznanjevalec evangelija« v zvezi s čisto določenimi osebami, ker v njej piše, da je Jezus, ko je šel v nebo, dal darove v obliki ljudi, neke za apostole, druge za preroke, a neke kot evangeliste, neke za pastirje in učitelje, »v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega«. (Efež. 4:11, 12) Ti »evangelisti« so dobili posebno veliko mero Božjega Duha, da bi lahko oznanjevali, poučevali in izgrajevali druge. Eden od njih je bil Filip. (Dej. ap. 21:8, 9)
7. Ali naj bi bili vsi oznanjevalci dobre vesti evangelisti v splošnem smislu?
7 Prav tako so tudi vsi oznanjevalci dobre vesti v splošnem smislu evangelisti in morajo imeti duha oznanjevalca evangelija. Oznanjevati morajo dobro vest in ne samo to, storiti morajo vse, da bi lahko poučevali druge, jih izgrajevali, da bi tudi drugi lahko razvijali istega duha. Da bi to dosegli, morajo izkoristiti vsako priložnost, da govorijo o dobri vesti. Kristjani prvega stoletja so dober zgled za nas.
OZNANJEVANJE DOBRE VESTI V PRVEM STOLETJU
8. Kje in kako je Jezus opravljal delo evangelista?
8 Jezus je hodil »po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu Božjem in ž njim dvanajsteri«. (Luk. 8:1) Skoraj vedno je hodil peš. Včasih je poslal naprej svoje učence, da bi ga prebivalci mesta ali kraja že pričakovali in da bi bili pripravljeni poslušati. (Luk. 10:1) Poučeval je povsod, kjerkoli je prišel v stik z ljudmi, a to je bilo lahko kje na vasi, v templju Jeruzalema, v nekem privatnem stanovanju ali v svojem stanovanju, v sinagogi, na obali ali kakšnem griču. Govoril je s tistimi, ki jih je srečal na poti, ali kadar je počival — na kratko rečeno, oznanjeval je ob vsakem času in povsod, kjer so bili ljudje. (Mat. 5:1; 13:1, 2; 26:6—13; Mar. 2:1, 2; 3:1—5; Jan. 4:6—10)
9., 10. Kako je evangeliziral Filip in ali se ga lahko primerja z neko Jehovino pričo danes?
9 Nekateri evangelisti prvega stoletja so silno veliko potovali. Po Božji zapovedi so potovali tja, kjer je bila njihova služba potrebna. Tako beremo, da je šel Filip v Samarijo in zatem, ko je tam dobro služil, mu je ukazal Jehovin angel, da gre na jug, na cesto, ki je vodila iz Jeruzalema v Gazo, kjer je pojasnil dobro vest nekemu skopljencu iz Etiopije. Od tam ga je Božji Duh vodil v Azot »in gredoč dalje, je oznanjeval evangelij vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo«. (Dej. ap. 8:4—40) Tam ga kasneje srečamo v neki hiši, in sicer kot očeta s svojo družino. (Dej. ap. 21:8, 9)
10 Filipa se lahko v nekem pogledu primerja z »pionirji«, »posebnimi pionirji« in »misijonarji« Jehovinih prič, ki imajo posebno nalogo oznanjevalca. Izrednega duha evangelista imajo tudi tiste priče, ki gredo v mesta, kjer so oznanjevalci potrebni, čeprav imajo nekateri od njih družino, kakor Filip.
11. Kako je evangeliziral Pavel?
11 Pavel je bil eden največjih oznanjevalcev evangelija. Potoval je po Aziji in Evropi ter oznanjeval dobro vest povsod, kamor je prišel. Potrudil se je in oznanjeval posebno tam, kjer se je še ni slišalo. V nekaterih mestih je ostal precej dolgo, ustanovil skupščine in jih utrdil. Zanimivo je, da se je Pavel pri svojem delu evangelista v finančnem pogledu sam oskrboval, opravljajoč svoj poklic. (2. Kor. 10:13—16; Dej. ap. 18:1—4; 19:8—10; 1. Kor. 9:15—18)
ZA EVANGELIZIRANJE NI TREBA BREZPOGOJNO POTOVATI
12. Ali je potovanje splošni del evangeliziranja?
12 Res je sicer, da so ti evangelisti mnogo potovali, toda ni potrebno, da potuješ v neko drugo mesto, kjer bi oznanjeval, če imaš duha evangelista, kajti Duh evangelista ni duh nekega popotnika, ki išče pustolovščin. Če nekdo nima nobenih obveznosti, ki bi ga zadrževale, in je pripravljen tudi potovati, se lahko zgodi, da ga tisti, ki so v njegovi deželi odgovorni za oznanjevaje, pošljejo tja, kjer je njegova služba najbolj potrebna. Toda s tem se lahko njegovo potovanje konča, ker ostane morda tam, kakor Filip v Cezareji, oznanjuje dobro vest ter osnuje skupščino v tistem kraju. Mogoče bo ostal tam mnogo let, morda tudi vse življenje, kakor je to bilo že pri mnogih misijonarjih Jehovinih prič.
13. Kateri primer pokaže, da lahko evangeliziramo, ne da bi zapustili svoje prebivališče?
13 Nekaterim pa morda zaradi njihovih družinskih dolžnosti, zaradi zdravja ali kakšnih drugih razlogov ni mogoče, da se preselijo drugam in potujejo, toda če imajo duha evangelista, lahko tudi tam, kjer sicer stanujejo, storijo mnogo dobrega. Tako, na primer, je neka mala skupščina v Arkansasu (ZDA), kjer neka priča živi že mnogo let. Za njegovo obnašanje in njegove krščanske lastnosti ve vsakdo v obsegu nekaj kilometrov in je na dobrem glasu zaradi svoje poštenosti in iskrenosti. Skupščina je majhna, toda če bi vsi, ki so na osnovi njegovega oznanjevanja in njegovega zgleda slišali za dobro vest, to tudi sprejeli, tedaj bi bila ta skupščina v primerjavi z majhno občino, zelo velika. Ta mož in njegova žena sta se veliko trudila in dala s svojo ljubeznijo, krščanskim življenjem in poučevanjem novih, ki so sprejemali dobro vest, tako izreden zgled, da je bil pri njunih poslušalcih zbujen duh evangelista tako, da so ti odšli v mesta, kjer je bila pomoč bolj potrebna. Prevzemajoče je, da so mnogi člani te skupščine obiskali misijonarsko šolo Gilead in bili zatem poslani v tuje dežele, da bi tam služili. Mar naj bi bila ta mož in žena malodušna, zato ker nista odpotovala v mesta, kjer dobra vest ni bila tako intenzivno objavljena? Nikakor. Jehova ju je bogato blagoslovil in delo, ki sta ga opravljala v svojem mestu, se širi v mnoge dele Zemlje po tistih, katere sta poučevala.
14. Kakšne so v tvoji okolici možnosti za oznanjevanje?
14 Kjerkoli se torej nahajaš, imaš za oznanjevanje neomejene možnosti. Tako obstaja možnost za oznanjevanje dobre vesti od vrat do vrat, čeprav ne povsod. Zatem so osebe, ki jih morda redko, če sploh kdaj, srečaš doma, vidiš pa jih pri svojem dnevnem delu, ob nakupovanju, ali na poti. Najdeš jih lahko v parku ali na parkiriščih v njihovem avtomobilu. Če imaš duha, spodbuja v tebi željo, da tudi drugim sporočiš dobro vest, tedaj ne potrebuješ neke uradne priprave ali točno določenega časa za službo oznanjevanja. Ti si ob vsakem času Jehovina priča! Dobro vest prinašaš drugim, ker je v tvojem srcu in govoriš o njej v vseh okoliščinah ter sam ustvarjaš prilike, da o njej govoriš. (Jer. 20:9)
EVANEGELIZIRANJE POMENTI VEČ KOT SAMO OZNANJEVANJE
15. Zakaj zahteva duh evangelista več kot samo oznanjevanje dobre vesti?
15 Duh evangelista zahteva več kot samo oznanjevati drugim dobro vest. V dobri vesti leži globok pomen in neke stvari so »težko razumljive«. (2. Petr. 3:16) Razmisliti moraš, kako boš te misli pojasnil tistemu, ki mu prinašaš dobro vest, a to še ni vse. Pomagati neki osebi do razumljivega spoznanja niti najmanj ne pomeni, da smo že dosegli njeno srce. Kam je padlo seme, ki ga je sejal sejalec v Jezusovi priliki? V srca. Tudi ti kot oznanjevalec dobre vesti želiš to seme gojiti v srcih tistih, ki preučujejo. (Mat. 13:19)
16. Kako je bil Pavel dober zgled resničnega oznanjevalca evangelija?
16 Oznanjevalec evangelija mora biti naklonjen ljudem, kakor apostol Pavel, ki je pisal: »Prav tako, milo hrepeneč po vas, nas je bila volja, ne samo podati vam evangelij Božji, ampak tudi duše svoje, ker smo si vas jako priljubili.« (1. Tes. 2:8) Pavel in sodelavci, ki so bili z njim, so bili povsem na razpolago tistim v Solunu, ki so sprejeli dobro vest. Pavel je uporabljal za nje svoj čas in svojo moč in se z vsem srcem trudil, da jim posreduje tisto ljubezen, ki daje vse za dobro vest, katero so morali oznanjevati v vsakem času svojega življenja.
17. Kako boš postopal in kakšno bo tvoje stališče do tistih, katerim oznanjuješ dobro vest, če imaš pravega duha oznanjevalca?
17 Ali čutiš ti in postopaš prav tako do tistih, katerim prinašaš dobro vest? Če da, tedaj boš do njih nesebičen. Ne boš jih smatral za svoje »ovce«, temveč boš skrbel zanje kot za takšne, ki pripadajo glavnemu Pastirju, Gospodu Jezusu Kristusu. (1. Petr. 5:1—4) Trudil se boš, da jim boš posredoval Božjega Duha. Potrudil se boš, da jih seznaniš, kolikor je to mogoče, z drugimi v skupščini, ker spoznavaš, da so »razlike v darovih«, čeprav je Duh isti; so tudi različnosti v službah, a vendar je isti Gospodar; prav tako so različnosti v delovanju, pa vseeno je isti Bog, ki spodbuja vsa delovanja. »A vsakemu se daje razodevanje Duha v občo korist.« (1. Kor. 12:4—7) Spoznal boš, da nimaš vseh sposobnosti ali vsega razodetja Jehovinega Duha, toda ti veš, da so novozainteresirane osebe s skupščino tam, kjer najbolj osredotočeno deluje Jehovin Duh in da bodo v tej skupnosti napredovali do zrelosti.
IZGRAJEVANJE IN POUČEVANJE
18. Kakšnemu cilju slediš, ko z nekom preučuješ Biblijo?
18 Duh evangelista se ne meri s časom, ki ga uporabi za oznanjevanje drugim, temveč med ostalim tudi po tem, ali produktivno izgrajuje druge in jih poučuje. Nekdo, s katerim ti preučuješ, lahko dojema neke od osnovnih naukov, kot na primer resnico o zemeljskem raju, o zmoti nauka o nesmrtnosti duše, o mukah v peklu in o trojici. Pridobi si lahko dobro spoznanje v glavi in o teh stvareh je lahko tudi sposoben drugim govoriti ali dobro odgovarjati med študijem na ta vprašanja. Toda ti ne želiš doseči v prvi vrsti njegovega razuma, temveč njegovo srce. Kaj naj mu torej vtisneš v srce, da bi bil zdrav in zrel kristjan? (Hebr. 6:1—3)
19. a) Navedi važne stvari, ki jih ne smeš pozabiti poudariti tistemu, s katerim preučuješ? b) Katero gledišče mora poučevani dobiti o Bogu?
19 Naslednje važne točke naj bi vedno preiskoval in jih imel v mislih, tvoja naloga pa je, da se potrudiš pomagati tistemu, s katerim preučuješ, da bi jih razumel: da spozna Jehovo, oziroma ali razume, zakaj daje Jehova, da se dobra vest prinaša njemu in drugim? Ali razume, zakaj je Bog dopustil neko razdobje zla in zakaj ni — kakor želijo ljudje — hudobije takoj iztrebil? Ali razume sporno vprašanje v zvezi z Jehovino suverenostjo in spoznava ljubečo dobroto, ki jo Bog pokazuje tako, da je za pojasnilo tega spornega vprašanja dal dovolj časa? Ali spoznava, da to, kar se dogaja danes na Zemlji boli Boga bolj kakor nas? Ali razume, da je Bog, čeprav bi že davno lahko zaustavil zlo, potrpežljiv v korist človeštva? (Primerjaj 1. Moj. 6:3, 5—7) Ali mu je jasno, da vse dobre lastnosti, ki jih mi imamo samo do določene stopnje, poseduje Bog v mnogo večji meri, namreč ljubezen, cenjenje, sočutje, obzirnost, usmiljenje in potrpljenje? Ali smatra Boga za pristnega prijatelja, ki je pripravljen storiti vse, kar je zanj dobro? Spoznati mora, da Bog ceni tudi tiste, ki Mu malo služijo, ako to delajo iz srca. Tisti, ki ugaja Bogu, mora verovati, da je On Plačevalec tistim, ki ga iščejo. (Hebr. 11:6) Takšen Bog je Jehova. Tako vedo vsi, ki imajo pravega duha evangelista, da je to resnica in zato se trudijo, da v drugih zbudijo željo služiti Jehovi zaradi Njegovih lastnosti, brez primerjave, in ga ljubijo. (2. Moj. 34:6, 7; Ps. 145:8—21)
20., 21. a) Do česa želimo pomagati tistim, s katerimi preučujemo? b) Kako jim lahko pomagamo, da razvijejo osebni odnos do Boga, namesto da smatramo sebe za njihove učitelje?
20 Ko poučuješ in šolaš tiste, ki sprejemajo dobro vest, moraš misliti še posebej na to, da jim jo vtisneš v srce. Ti želiš, da pridejo do zrelosti, k temu da pripada tudi razločevanje med pravičnostjo in krivičnostjo. (Hebr. 5:14) Vse, kar jih učiš, in vsako misel, ki se jo naučijo, pripelji v zvezo z Jehovino ljubeznijo, usmiljenjem in sočutjem, kakor tudi z drugimi Njegovimi lastnostmi. Pomagaj jim razumeti, da je Jehova zainteresiran za nje in jim pomaga, da se naučijo vsega, kar prihaja od Njega in da misli na nje.
21 Tistim, ki preučujejo, daj vedeti, da lahko stopijo v osebni odnos do Jehove. Tisto, kar se naučijo, ni nikakršen neosebni nauk in ga ne bi mogli razumeti na osnovi lastne inteligence ali svojega dobrega značaja. Za dobro vest lahko izvedo zato, ker je Bog zainteresiran za človeštvo. Pokaži jim, kakšna milost je, da smatra Bog za dobro, da ljudje dobijo spoznanje in razumevanje, toda brez delovanja Njegovega Duha jim dobra vest ne bi bila nikoli razumljiva. Modri ljudje tega sveta so zelo inteligentni, toda dobre vesti ne morejo razumeti. (Mat. 11:25; 1. Kor. 1:19—21) Daj jim vedeti, da si ti samo orodje, ki jim pomaga razumeti določene stvari, ker je samo Jehova veliki Učitelj svojega naroda. (Izaija 30:20; 54:13)
22. Kako lahko pripravimo tistega, s katerim preučujemo, na preganjanja?
22 Ko poučuješ nekega novozainteresiranega, tedaj veš, da bo doživel nasprotovanja ali morda celo preganjanje. Pripravi ga na to in mu pokaži, zakaj pride do preganjanj in zakaj Bog to dopušča. Pomagaj mu razumeti biblijske stavke, ki pokažejo, da so tisti, ki pretrpijo preganjanja, v veliki milosti. Preganjanje je dokaz za to, da na nekom počiva Božji Duh in tega se jim ni treba sramovati ali biti zato potrt, temveč se naj tega veselijo. (Mat. 5:11, 12; Fil. 1:27, 28; 2. Tim. 1:8; Jak. 1:2, 12; 1. Petr. 4:12—14) Krepčaj ga z Jezusovimi besedami iz Marka 10:29, 30, glede na morebitna nasprotovanja njegove družine ali prijateljev. Lahko ga spodbudiš z upanjem, če bo zvesto vzdržal, bo morda nekega dne rešil tiste, ki so mu blizu in ki jih ljubi.
23. Katero važno zahtevo ne smemo izpustiti, preden povabimo tiste, ki jih poučujemo, v službo oznanjevanja in kako lahko pri tem postopamo?
23 Ker zahteva Duh evangelista tudi to, da šolamo druge, moramo paziti, da bodo učenci, katerim pomagamo, da bi bili podobni svojemu Mojstru, Jezusu Kristusu, tudi sposobni, oznanjevati dobro vest. Nihče naj ne bo povabljen, da sodeluje s člani skupščine pri oznanjevanju, če prej ne uredi svojega življenja, da bi bil za to sposoben. Razumeti morajo, da vsi, ki nosijo Jehovine posode, morajo biti čisti. (Iza. 52:11; 2. Kor. 7:1) Razumeti morajo, da je ugodljiv Bogu znak krščanske osebnosti, ki ga nekdo ima, in da ta znak preprečuje Božjo jezo, da bi prišla na njega. (Ezek. 9:4—6; Efež. 4:23, 24)
24., 25. a) Kakšne ljudi želi Bog, da Mu služijo? b) Ali lahko zahtevamo, da tisti, ki preučuje Biblijo, takoj odvrže nepravilne običaje ali kaj moramo storiti?
24 Bog želi, da Mu služijo ljudje, ki so dejansko kristjani, zato On ni zainteresiran za množino, torej samo za to, da bi imel veliko število oznanjevalcev dobre vesti. Ljudem, ki so pripravljeni urediti svoje življenje, pomaga, da izidejo iz tega pokvarjenega sestava stvari. Njegov Duh, katerega daje tistim, ki ga poslušajo, je moč, ki jim pomaga, da postanejo čisti. Če gre po poti, a je še nečist, tedaj zgreši namen, za katerega Bog pošilja svojega Duha, in tedaj mu ta Duh ne bo pomagal. (1. Tes. 4:7, 8)
25 Zato je na mestu takoj v začetku opozoriti zainteresirane osebe na temeljna načela glede pravilnega načina življenja. Seveda ne moremo pričakovati, da bodo svoje življenje takoj uredili, toda če imaš pravega Duha evangelista, se boš še dalje trudil, da jih vodiš do tega cilja. To lahko delaš prijazno in taktično, ne da bi se vmešaval v privatne zadeve. Tvoj namen je, spoznati tistega, ki preučuje, in mu nato pomagati tam, kjer mu je pomoč potrebna. Tedaj ga lahko vzameš s seboj in ga poučuješ, da oznanjuje dobro vest drugim.
26. Kaj je brezpogojno potrebno preden spodbudimo zainteresiranega h krstu?
26 Prav tako ni treba nekoga spodbujati h krstu, vse dokler ne vemo, ali je dejansko uredil svoje življenje in ali je dovolj dolgo tako čisto živel, da bi mogli spoznati, da se ne bo zopet vrnil k svojim nečistim običajem.
27. Kakšno nagrado prinaša to, ako imamo duha evangelista?
27 Duh oznanjevalca evangelija nas osrečuje. V današnjem času ni večje radosti od tega, da nosimo Jehovino ime in prinašamo drugim svetlobo in upanje v tem brezbožnem svetu. Če nato vidiš, kako tisti, katerim pomagaš, spoznavajo in cenijo Jehovo in Jezusa Kristusa in vse, kar sta storila, tedaj je tvoja radost še mnogo večja. Duh evangelista nam pomaga premagati duha ljubosumnosti in zavisti. Pomaga nam, da se veselimo duhovnega napredka drugih, a posebno napredka tistih, ki jim pomagamo. Tedaj imamo v tem pogledu enako stališče, kakršno je hotel apostol Pavel posredovati Timoteju: »In kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, to izroči zvestim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge učiti«. (2. Tim. 2:2; 1. Kor. 10:24)
28. Kaj lahko storiš, če opaziš, da ti manjka nekaj od duha evangelista, da bi to dosegel ali okrepil?
28 Tako torej želijo vsi resnični Jehovini služabniki razvijati v sebi in v drugih duha evangelista. Če želiš pri sebi okrepiti tega duha, tedaj ne zanemarjaj skupnosti s tistimi, ki imajo to dobro stališče, in pri tem izkoristi pomoč starešin v skupščini. Veselili se bodo, da ti lahko pomagajo, ker vedo, da služi to k oslavljanju Boga in doprinaša k temu, da se rešijo sami in tisti, katerim pomagajo. (1. Tim. 4:16)