Uporaba očrta

MNOGE je strah že ob sami pomisli na to, da bi govorili po očrtu. Precej mirnejši so, če si vse, kar bodo povedali, zapišejo ali pa zapomnijo.

V resnici pa vsi vsak dan govorimo brez manuskripta. Tako govorimo, kadar se pogovarjamo z družinskimi člani ter prijatelji, kadar sodelujemo v terenski strežbi in kadar iskreno molimo, najsibo zasebno ali ko zastopamo skupino ljudi.

Ali je kakšna razlika, če imaš govor po manuskriptu ali pa če govoriš po očrtu? Z branjem po vnaprej pripravljenem besedilu sicer lahko zagotoviš točnost in uporabljaš izbrane besede, vendar pa ima to svoje omejitve pri doseganju srca poslušalcev. Ponavadi boš že po nekaj prebranih stavkih govoril z drugačno hitrostjo in tudi drugače spreminjal glas, kakor to počneš v spontanem pogovoru. Če se boš bolj osredotočal na zapiske kakor na poslušalce, te mnogi morda ne bodo poslušali tako pozorno, kot bi te sicer, če bi čutili, da zares razmišljaš o njih in svoje gradivo prilagajaš njihovim razmeram. Da bi imel zares spodbuden govor, je najboljše govoriti prosto.

Teokratična strežbena šola je namenjena temu, da nam pomaga v vsakodnevnem življenju. Kadar srečamo kakšnega prijatelja, ne vzamemo v roke lističa in preberemo, kar smo mu želeli povedati, zato da bi uporabili res najboljše besede. V terenski službi ljudem ne beremo z manuskripta, ker bi se pač bali, da bomo pozabili kakšno misel, ki smo jim jo želeli povedati. Ko imaš v šoli prikaz, kako pričevati v takšnih okoliščinah, se vadi v tem, da boš govoril karseda naravno. Ob dobri pripravi boš ugotovil, da se lahko ponavadi že samo na podlagi očrta, najsibo miselnega ali pisnega, spomniš glavnih misli, o katerih želiš govoriti. Toda kako si lahko pridobiš zaupanje, ki je potrebno za to, da bi govoril po očrtu?

Uredi si misli. Da bi lahko govoril po očrtu, si moraš misli urediti. To ne pomeni tega, da izbereš besede, ki jih nameravaš uporabiti. Pomeni enostavno to, da vnaprej razmisliš, kaj boš povedal.

V vsakodnevnem življenju kak zaletav človek morda nepremišljeno izreče kaj, kar kasneje obžaluje. Kdo drug zopet morda govori brezciljno, prehaja z ene misli na drugo. Z obema težnjama se lahko učinkovito spoprimeš tako, da za trenutek pomisliš in si, še preden začneš govoriti, oblikuješ preprost očrt. Najprej si vtisni v um, kaj želiš doseči, potem se odloči, kako boš to dosegel, in šele nato začni govoriti.

Ali se pripravljaš za terensko službo? Ne vzemi si časa le za to, da si pripraviš oznanjevalsko torbo, temveč tudi za to, da urediš svoje misli. Če se boš odločil uporabiti katero od predlaganih predstavitev iz Naše kraljestvene strežbe, jo večkrat preberi, da si boš jasno vtisnil v misli glavne ideje. Bistvo predstavitve izrazi v enem ali dveh kratkih stavkih. Besede prilagodi svoji osebnosti in razmeram na tvojem področju. Ugotovil boš, da je koristno, če si v mislih narediš očrt. Kaj pa lahko k temu spada? 1. V uvodu bi lahko omenil nekaj, zaradi česar je mnogo ljudi v tvoji okolici zaskrbljenih. Stanovalca povabi, naj izrazi svoje mnenje. 2. V mislih imej nekaj določnega, kar bi lahko povedal v zvezi s to temo, tudi en ali dva svetopisemska stavka, ki pokažeta, kaj bo Bog po svoji obljubi naredil za to, da bi prinesel olajšanje. Če boš imel možnost, poudari, da bo Jehova to storil po svojem Kraljestvu, svoji nebeški vladi. 3. Sogovornika spodbudi, naj glede tega, o čemer sta razpravljala, kaj ukrene. Morda bi mu lahko ponudil literaturo in/ali biblijski pouk ter se jasno dogovoril za nadaljevanje razprave.

Za takšno predstavitev boš verjetno potreboval le očrt, ki si ga boš oblikoval v mislih. Če pa si želiš pred prvim obiskom pomagati s pisnim očrtom, bo ta verjetno vseboval le nekaj uvodnih besed, en ali dva svetopisemska stavka ter nekaj sklepnih besed. S pripravo in z uporabo takšnega očrta ne bomo govorili brezciljno, temveč bomo povedali jasno sporočilo, ki si ga bo lahko zapomniti.

Če na tvojem področju ljudje kakšno vprašanje pogosto postavijo ali pa čemu pogosto ugovarjajo, bo morda koristno, če boš glede tega kaj raziskal. Ponavadi bodo zadostovale že dve ali tri osnovne točke ter svetopisemski stavki, na katerih te točke temeljijo. Biblijska topika za razpravljanje oziroma krepko natisnjeni podnaslovi v Dopovedovanju iz Svetega pisma ti lahko priskrbijo natanko takšen očrt, kot ga potrebuješ. Morda boš želel omeniti še kakšen primeren citat iz katerega drugega vira. Sestavi si kratek pisni očrt, mu priloži fotokopijo tega citata ter imej vse to skupaj s svojimi pripomočki za terensko službo. Ko bo torej stanovalec postavil vprašanje ali čemu ugovarjal, mu povej, da si vesel, da lahko pojasniš svoje verovanje. (1. Pet. 3:15) Pri odgovoru si pomagaj z očrtom.

Preden boš v molitvi zastopal družino, skupino za preučevanje knjige ali občino, je prav tako koristno, da si urediš misli. Jezus je, kot beremo v Lukeževem evangeliju 11:2–4, svojim učencem dal preprost očrt za to, kako naj smiselno molijo. Salomon je ob posvetitvi jeruzalemskega templja izrekel podrobno molitev. Očitno je že vnaprej razmislil, o čem bo govoril. Najprej je opozoril na Jehova in njegovo obljubo Davidu, nato na tempelj, nazadnje pa še na določne okoliščine in skupine ljudi, ki jih je obravnaval posamično. (1. kra. 8:22–53) Ta zgleda nam lahko koristita.

Govorni očrt naj bo preprost. Ali nameravaš svoj govor imeti na podlagi očrta? Kaj vse naj bi tak očrt vseboval?

Zapomni si, da je očrt namenjen temu, da se laže spomniš misli. Morda se ti zdi koristno zapisati nekaj stavkov, ki jih boš povedal v uvodu. Toda za tem se osredotoči na misli in ne na besede. Če si boš te misli zapisal v obliki stavkov, raje uporabljaj kratke stavke. Tistih nekaj glavnih točk, ki jih nameravaš razviti, bi moralo biti v tvojem očrtu jasno vidnih. To lahko dosežeš tako, da jih napišeš z velikimi črkami, jih podčrtaš ali si jih označiš z barvo. Pod vsako glavno točko navedi misli, s katerimi jo želiš razviti. Zapiši si svetopisemske stavke, ki jih nameravaš prebrati. Ponavadi jih je najboljše prebrati neposredno iz Biblije. Zapiši si ponazoritve, ki jih želiš povedati. Morda si našel tudi kakšen pomemben citat iz svetnega vira, ki bi bil primeren. Zapiski naj bodo dovolj obsežni, da boš lahko predstavil določna dejstva. Očrt ti bo laže uporabljati, če bo urejen.

Nekateri uporabljajo zelo preproste očrte. Tako je očrt morda sestavljen iz nekaj ključnih besed, nekaj svetopisemskih stavkov, ki jih govornik potem citira na pamet, in risb ali slik, ki mu pomagajo spomniti se misli. S takšnimi preprostimi zapiski je govornik svoje gradivo sposoben predstaviti pogovorno in v logičnem zaporedju. To je namen te učne enote.

V tej knjigi boš na straneh od 39 do 42 našel razpravo »Izdelava očrta«. Zelo koristno bo, če jo boš prebral, ko boš utrjeval to učno enoto, »Uporaba očrta«.

Kako uporabljati očrt. Vendar pa tvoj cilj ni le to, da govor pripraviš v obliki očrta, temveč da očrt tudi učinkovito uporabiš.

Prvi korak pri uporabi očrta je priprava na govor. Poglej si temo, preberi glavne točke in sam pri sebi povej, kako se vsaka od teh točk navezuje na temo. Označi si, koliko časa lahko nameniš vsaki glavni točki. Sedaj se vrni in preuči prvo glavno točko. Preglej dokaze, svetopisemske stavke, ponazoritve in zglede, s katerimi nameravaš to točko razviti. To gradivo preglej večkrat, vse dokler ne boš imel tega dela govora jasno v mislih. Enako naredi pri vseh drugih glavnih točkah. Razmisli, kaj bi lahko izpustil, če bi bilo to treba, da bi govor pravočasno končal. Nato obnovi celoten govor. Osredotoči se na misli in ne na besede. Govora se ne uči na pamet.

Med govorom bi moral ohranjati dober vidni stik z občinstvom. Po prebranem svetopisemskem stavku bi navadno moral biti sposoben o njem razpravljati na podlagi Biblije, ne da bi pri tem gledal v zapiske. Podobno velja za ponazoritev: povej jo tako, kakor bi jo povedal prijateljem, namesto da bi jo bral iz zapiskov. Med govorom ne pogleduj v zapiske za vsak stavek. Govori iz srca in tako boš dosegel srce svojih poslušalcev.

Ko se boš izuril v umetnosti govorjenja po očrtu, boš naredil zelo pomemben korak k temu, da postaneš učinkovit javni govornik.