Izbira besed

BESEDE so vplivno komunikacijsko sredstvo. Toda da bi s svojimi besedami dosegli določen namen, jih moramo skrbno izbirati. Beseda, ki je ob neki priložnosti primerna, bo mogoče v drugačnih okoliščinah imela napačen učinek. Kakšen slikovit izraz lahko, če se ga uporabi napačno, postane »žaljiva beseda«. Takšni izrazi so lahko izrečeni zgolj iz nepremišljenosti in odsevajo pomanjkanje obzirnosti. Nekatere besede imajo dva pomena, od katerih je en pomen žaljiv ali podcenjevalen. (Preg. 12:18; 15:1, SSP) Po drugi strani pa »dobra beseda« – beseda, ki spodbuja – razveseli srce posameznika, ki mu je namenjena. (Preg. 12:25) Da bi človek našel prave besede, se mora potruditi, in to velja tudi za modre ljudi. Biblija nam pove, da se je Salomon zavedal tega, da mora ‚prijetne besede‘ in »besede resnice« iskati. (Prop. 12:10)

V nekaterih jezikih se izrazi, s katerimi ljudje ogovarjajo starejše ali tiste, ki so na vplivnem položaju, razlikujejo od izrazov, ki jih uporabljajo za vrstnike ali mlajše osebe. Če se kdo ne zmeni za takšne vljudnostne izraze, ga imajo za neolikanega. Prav tako je neprimerno, če si kdo lasti izraze spoštovanja, ki so po krajevnih navadah namenjeni drugim. V Bibliji so glede izkazovanja spoštovanja postavljena višja merila od teh, ki jih morda zahteva zakon ali krajevna navada. Kristjani naj bi ‚spoštovali vse‘. (1. Pet. 2:17) Tisti, ki to delajo iz srca, govorijo spoštljivo z ljudmi vseh starosti.

Mnogi, ki niso pravi kristjani, seveda uporabljajo žaljiv in nespodoben jezik. Morda menijo, da s takšnim govorom še bolj poudarijo svoje besede. Lahko pa da se v tem kaže le njihov zelo revni besedni zaklad. Če je kdo imel navado tako govoriti, preden je spoznal Jehovove poti, bo morda ugotovil, da je to težko opustiti. Kljub temu je to mogoče. Božji duh lahko posamezniku pomaga spremeniti izražanje. Vendar pa si mora tudi posameznik želeti obogatiti svoje besedišče z dobrimi besedami – z besedami, ki koristno vplivajo ter izgrajujejo – in jih nato redno uporabljati. (Rim. 12:2; Efež. 4:29; Kol. 3:8)

Lahko razumljiv jezik. Da bi bil govor res dober, mora biti predvsem lahko razumljiv. (1. Kor. 14:9) Če poslušalci tvojih besed ne bodo zlahka razumeli, bo to zanje enako, kakor če bi govoril kakšen tuj jezik.

Med ljudmi v posameznem poklicu imajo nekatere besede točno določen pomen. Morda jih uporabljajo vsak dan. Toda če bi te iste besede rabil v napačnem okolju, bi se morda stežka sporazumeval. Pa tudi če bi rabil vsakdanje besedišče, a bi se po nepotrebnem zapletal v podrobnosti, bi se lahko zgodilo, da bi poslušalci enostavno začeli razmišljati o drugih rečeh.

Pozoren govornik izbira besede, ki jih razumejo celo ljudje z omejeno izobrazbo. Skladno z Jehovovim zgledom je obziren do »nizkega«. (Job 34:19, NW) Če pa se govorniku vseeno zdi potrebno uporabiti kakšno neznano besedo, bi jo moral uporabiti v zvezi s preprostimi besednimi zvezami, s katerimi bo razjasnil njen pomen.

S preprostimi, dobro izbranimi besedami lahko misli sporočiš zelo učinkovito. Kratke stavke in preproste besedne zveze si je lahko zapomniti. Te lahko povežeš z nekaterimi daljšimi stavki, da govor ne bi postal preveč odsekan. Toda misli, ki naj bi si jih tvoji poslušalci še posebej zapomnili, raje izrazi s preprostimi besedami in jedrnatimi stavki.

Raznoliko in točno izražanje. Dobrih besed ne primanjkuje. Namesto da bi vedno rabil ene in iste izraze, raje uporabljaj raznolike besede. Tako bo tvoj govor slikovit in smiseln. Kako pa si lahko povečaš besedni zaklad?

Med branjem si označi vse besede, ki jih ne razumeš povsem, in jih poišči v slovarju, če je na voljo v tvojem jeziku. Izberi si nekaj teh besed in se jih zavestno trudi uporabljati ob primernih priložnostih. Glej, da jih boš pravilno izgovarjal ter jih rabil v sobesedilu, v katerem jih bodo poslušalci zlahka razumeli in ne bodo zgolj zbujale pozornosti. S tem ko si boš večal besedni zaklad, bo tvoj govor vse bolj raznolik. Vendar je pri tem treba paziti: kadar človek besede narobe izgovarja ali pa jih napačno uporablja, lahko drugi sklenejo, da sploh ne ve, o čem govori.

Besedni zaklad si večamo zato, da bi poslušalcem kaj sporočili, ne pa da bi nanje naredili vtis. Z zapletenim govorom in dolgimi besedami govornik bolj opozarja nase. Naša želja bi morala biti, da tistim, ki nas poslušajo, sporočimo dragocene informacije in poskrbimo, da jim bodo zanimive. Spomni se biblijskega pregovora: »Jezik modrih dela znanje prijetno.« (Preg. 15:2, EI) Z dobrimi, ustreznimi besedami, ki jih bodo poslušalci zlahka razumeli, bo naš govor poživljajoč in spodbuden, ne pa dolgočasen in nezanimiv.

Ob tem ko si boš večal besedni zaklad, skrbno pazi na to, da boš uporabljal prave besede. Dve besedi imata lahko podoben, toda rahlo različen pomen, in se rabita v različnih okoliščinah. Če boš to upošteval, boš lahko izboljšal jasnost svojega govora in ne boš žalil poslušalcev. Pozorno poslušaj tiste, ki se dobro izražajo. V nekaterih slovarjih so pod vsako besedo navedene še njene sopomenke (besede s podobnim, čeprav ne enakim pomenom) in protipomenke (besede z nasprotnim pomenom). Tako ne najdeš le različnih izrazov za isti pojem, temveč tudi različne pomenske odtenke. To je zelo koristno takrat, ko želiš najti pravo besedo za določene okoliščine. Preden boš kakšno besedo dodal k svojemu besedišču, se prepričaj, ali poznaš njen pomen, njeno izgovarjavo in ali veš, kdaj naj bi jo uporabil.

Z določnimi izrazi misel predstavimo jasneje kakor s splošnimi izrazi. Kakšen govornik bi lahko rekel: »V tistem času je zbolelo mnogo ljudi.« Ali pa bi lahko dejal: »Po prvi svetovni vojni je v nekaj mesecih za špansko gripo umrlo kakih 21,000.000 ljudi.« Kako drugače je, kadar govornik jasno pove, kaj misli z izrazi »v tistem času«, »mnogo ljudi« ter »je zbolelo«! Da bi se tako izražal, moraš glede svoje snovi poznati dejstva in skrbno izbirati besede.

Z uporabo pravih besed prav tako laže sporočiš bistvo, in to brez dolgovezenja. Z obširnim pojasnjevanjem navadno zakriješ misli. Če pa govoriš preprosto, drugi laže doumejo pomembna dejstva in si jih zapomnijo. To ti pomaga tudi pri seznanjanju drugih s točnim spoznanjem. Poučevanje Jezusa Kristusa je bilo izjemno prav zaradi njegovega preprostega jezika. Uči se od njega. (Glej zglede, zapisane v Matevževem evangeliju 5:3–12 in Markovem evangeliju 10:17–21.) Vadi se izražati jedrnato in z dobro izbranimi besedami.

Besede, ki izražajo moč, občutke, živost. Ob tem ko si boš večal besedni zaklad, ne razmišljaj le o novih besedah, temveč tudi o besedah z določenimi značilnostmi. Razmišljaj na primer o glagolih, ki izražajo moč, pridevnikih, ki izražajo živost, in izrazih, ki odsevajo toplino, prijaznost ali vnemo.

Biblija je polna zgledov takšnega smiselnega jezika. Jehova je po preroku Amosu spodbujal: »Iščite dobrega, ne pa hudega [. . .]. Sovražite hudo in ljubite dobro.« (Amos 5:14, 15) Prerok Samuel je kralju Savlu razodel: »GOSPOD je danes odtrgal kraljestvo Izraelovo od tebe.« (1. Sam. 15:28) Ko je Jehova govoril Ezekielu, je uporabil jezik, ki se ga zlepa ne da pozabiti. Dejal je: »Vsa hiša Izraelova je trdega čela in otrplega srca.« (Ezek. 3:7) Jehova je hotel poudariti težo Izraelovega napačnega ravnanja, zato je vprašal: »Ali sme človek Boga goljufati? Vi pa me goljufate.« (Mal. 3:8, SSP) Ko je Daniel opisoval preizkušnjo vere v Babilonu, je živo poročal o tem, kako se je ‚Nebukadnezar napolnil jeze‘, ker Sadrah, Mesah in Abednego niso hoteli počastiti njegove podobe, in je zato ukazal, naj jih zvežejo ter vržejo v »gorečo, razbeljeno peč«. Da bi nam Daniel pomagal razumeti, kako vroča je bila peč, je poročal, da je kralj svojim možem naročil, »naj razbelijo peč sedemkrat bolj nego sicer«. Segreli so jo tako zelo, da so kraljevi možje, ko so se približali peči, izgubili življenje. (Dan. 3:19–22) Ko je Jezus nekaj dni pred svojo smrtjo govoril ljudstvu v Jeruzalemu, je zelo občuteno dejal: »Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Glejte, vaša hiša je zapuščena.« (Mat. 23:37, 38, SSP)

Z dobro izbranimi besedami lahko dosežeš to, da si bodo poslušalci govorjeno živo vtisnili v spomin. Če uporabljaš besede, ki trkajo na čute, bodo tvoji poslušalci »videli« in »se dotaknili« reči, o katerih govoriš, »pokusili« in »zavohali« hrano, ki jo omenjaš, ter »slišali« zvoke, ki jih opisuješ, in ljudi, ki jih citiraš. Poslušalci se bodo v govorjeno povsem zatopili, zato ker jim boš pomagal, da si bodo to živo predstavljali.

Besede, ki živo sporočajo zamisli, lahko ljudi navedejo na smeh ali jok. Takšne besede lahko obupanemu človeku vlijejo upanje, ga navdajo z željo do življenja in mu vzbudijo ljubezen do njegovega Stvarnika. Na ljudi z vsega sveta močno vpliva upanje, ki je izraženo v Psalmu 37:10, 11, 34, Janezovem evangeliju 3:16, Razodetju 21:4, 5 in podobnih biblijskih odlomkih.

Pri branju Biblije ter publikacij ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ lahko opaziš mnogo različnih besed in besednih zvez. (Mat. 24:45, NW) Ne jih zgolj prebrati, nato pa jih pozabiti. Izberi si besede, ki so ti všeč, in naj postanejo del tvojega vsakdanjega besedišča.

Govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Nekateri ljudje se zavedajo, da njihov govor morda ni vedno v skladu s slovničnimi pravili. Toda kaj lahko ukrenejo glede tega?

Če še vedno obiskuješ šolo, izkoristi to priložnost in se dobro nauči slovnice, pa tudi tega, kako skrbno izbirati besede. Če ne veš točno, zakaj velja določeno slovnično pravilo, vprašaj svojega učitelja. Slovnice se ne nauči le za silo. Imaš namreč motiv, ki ga drugi učenci morda nimajo. Želiš biti učinkovit strežnik dobre novice.

Kaj pa, če si starejši in si v mladosti govoril drug jezik, kot ga govoriš sedaj? Ali pa morda nisi imel možnosti, da bi se dovolj izšolal v svojem jeziku. Naj ti to ne vzame poguma. Raje si iskreno prizadevaj, da se izboljšaš, in to zaradi dobre novice. Glede slovnice se veliko naučimo s tem, da poslušamo govoriti druge. Zato skrbno poslušaj govore izkušenih govornikov. Pri branju Biblije ter na njej temelječih publikacij bodi pozoren na stavčno zgradbo, na skupine besed in na sobesedilo, v katerem so te skupine besed rabljene. Svoje govorjenje oblikuj v skladu s temi dobrimi zgledi.

Izrazi in govorjenje priljubljenih zabaviščnikov ter pevcev se morda ne skladajo s slovničnimi pravili. Ljudje takšne posameznike radi posnemajo. Preprodajalci drog in drugi, katerih življenje je prežeto s kriminalom ali nemoralo, imajo pogosto svoje besedišče; besedam pripisujejo precej drugačen pomen od običajnega. Za kristjane ni modro posnemati nikogar od teh. Če bi jih posnemali, bi nas drugi povezovali s takšnimi posvetnimi ljudmi in njihovim načinom življenja. (Jan. 17:16)

Naj ti pride v navado, da se vsak dan dobro izražaš. Če boš dovolil, da bo tvoj govor postal nemaren pri vsakodnevnem pogovoru, ne pričakuj, da boš znal dobro govoriti ob posebnih priložnostih. Če pa boš govoril kakovostno že v običajnih življenjskih okoliščinah, boš z lahkoto in povsem naravno govoril tudi na odru ali kadar boš drugim pričeval o resnici.