Posveti se branju

ŽIVALI ne znajo tega, kar ti počneš sedaj. Vsak šesti človek se ni naučil brati, pogosto zato, ker ni imel možnosti obiskovati šole, mnogo teh pa, ki znajo brati, ne bere redno. Vendar ti tvoja zmožnost brati tiskano gradivo omogoča, da v mislih odpotuješ v druge dežele, spoznavaš ljudi, ki lahko s svojim življenjem obogatijo tvojega, ter si pridobiš praktično znanje, ki ti bo pomagalo spoprijeti se z življenjskimi skrbmi.

Zmožnost branja vpliva na to, koliko bo mlad človek imel od svojega šolanja. Ko išče zaposlitev, njegova zmožnost branja morda vpliva na to, kakšno zaposlitev bo lahko dobil in koliko ur bo moral delati, da bo zaslužil za preživljanje. Gospodinje, ki dobro berejo, lahko bolje poskrbijo za svojo družino, kar se tiče primerne prehrane, higiene in preprečevanja bolezni. Matere, ki so dobre bralke, lahko prav tako zelo dobro vplivajo na intelektualni razvoj svojih otrok.

Seveda pa je največja korist branja ta, da lahko z njim ‚dosežemo spoznanje Božje‘. (Preg. 2:5) Mnoga področja našega služenja Bogu so povezana z zmožnostjo branja. Na občinskih shodih beremo Sveto pismo in na Bibliji temelječe publikacije. Na tvojo učinkovitost v terenski strežbi močno vpliva to, kako bereš. In ko se pripravljaš na te dejavnosti, moraš prav tako brati. Zato je tvoja duhovna rast zelo odvisna od tvojih bralnih navad.

Okoristi se priložnosti

Nekateri, ki spoznavajo Božje poti, imajo pomanjkljivo izobrazbo. Morda jih je treba zato, da bi lahko bolje duhovno napredovali, naučiti brati. Ali pa jim je treba osebno pomagati, da bi izboljšali svoje bralne sposobnosti. Odvisno od krajevnih potreb si občine prizadevajo organizirati opismenjevalne tečaje, ki temeljijo na publikaciji Apply Yourself to Reading and Writing (Prizadevajte si brati in pisati). Ta priprava je zelo koristila že tisočim ljudem. Ker je pomembno znati dobro brati, nekatere občine organizirajo tečaje za izboljševanje branja, ki potekajo skupaj s Teokratično strežbeno šolo. Tudi tam, kjer ni takšnih tečajev, lahko človek dobro napreduje, tako da si vsak dan vzame nekaj časa za glasno branje ter da redno obiskuje šolo in sodeluje v njej.

Na žalost mnogo ljudi zaradi stripov in televizije ter drugih reči komajda kaj bere. Gledanje televizije in malo branja lahko človeka ovirata pri tem, da bi si razvil bralne sposobnosti, da bi znal jasno razmišljati in razsojati ter se lepo izražati.

Po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ dobivamo publikacije, ki nam pomagajo razumeti Biblijo. Vsebujejo pravo zakladnico informacij glede življenjsko pomembnih duhovnih reči. (Mat. 24:45, NW; 1. Kor. 2:12, 13) Prav tako nam omogočajo, da smo v koraku s pomembnim dogajanjem po svetu in njegovim pomenom; pomagajo nam bolje spoznati naravo ter nas poučujejo, kako se spoprijemati z rečmi, ki se nas tičejo. Predvsem pa se osredotočajo na to, kako sprejemljivo služiti Bogu in si pridobiti njegovo odobravanje. Takšno zdravo branje ti bo pomagalo, da se boš kot duhovna oseba izboljšal.

Seveda pa to, da znaš dobro brati, še ni dovolj. To sposobnost je treba tudi pravilno uporabljati. Kakor pri hrani moraš tudi pri branju biti izbirčen. Zakaj bi jedel hrano, ki ni zares hranljiva oziroma s katero se lahko celo zastrupiš? Zakaj bi podobno temu bral gradivo, tudi če samo občasno, ki lahko pokvari um in srce? Biblijska načela bi nam morala biti merilo za to, kakšno gradivo si bomo izbrali za branje. Preden se boš odločil, kaj boš bral, imej v mislih svetopisemske stavke, kot so Propovednik 12:12, 13; Efežanom 4:22–24; 5:3, 4; Filipljanom 4:8; Kološanom 2:8; 1. Janezov 2:15–17 in 2. Janezov 10.

Beri s pravim vzgibom

To, kako pomembno je pri branju imeti pravi vzgib, postane očitno, če pregledamo evangelijske pripovedi. V Matevževem evangeliju na primer beremo o tem, kako je Jezus učene verske voditelje, preden jim je dal svetopisemske odgovore na njihova premetena vprašanja, spraševal »Niste li brali?« ter »Ali niste nikoli brali?«. (Mat. 12:3, 5; 19:4; 21:16, 42; 22:31) Iz tega se med drugim naučimo to, da lahko, če imamo za branje napačen vzgib, pridemo do napačnih sklepov ali povsem zgrešimo bistvo. Farizeji so Sveto pismo brali zato, ker so menili, da bodo po njem dosegli večno življenje. Vendar pa je Jezus pokazal, da tisti, ki ne ljubijo Boga in ne sprejmejo Božjega sredstva za rešitev, te nagrade ne prejmejo. (Jan. 5:39–43) Farizeji so imeli sebične namene, zato so bili mnogi njihovi sklepi napačni.

Ljubezen do Jehova je najčistejši vzgib, ki ga lahko imamo za to, da beremo njegovo Besedo. Takšna ljubezen nas spodbuja k temu, da spoznavamo Božjo voljo, saj se ljubezen ‚veseli resnice‘. (1. Kor. 13:6) Četudi v preteklosti morda nismo uživali v branju, nas bo to, da Jehova ljubimo z ‚vsem umom‘ (NW), spodbudilo, da bomo svoj um vneto pripravili na to, da bomo spoznavali Boga. (Mat. 22:37) Ljubezen zbuja zanimanje, zanimanje pa spodbuja učenje.

Razmisli o hitrosti

Branje in prepoznavanje gresta z roko v roki. Tudi ko sedaj bereš, prepoznavaš besede in si zapominjaš njihov pomen. Hitrost branja lahko povečaš tako, da razširiš področje prepoznavanja. Namesto da bi se ustavil pri vsaki besedi, skušaj videti po več besed hkrati. Ko boš razvil to sposobnost, boš ugotovil, da jasneje razumeš to, kar bereš.

Kadar pa bereš zahtevnejše gradivo, imaš lahko od branja več koristi, če uporabiš še neko drugo metodo. Jehova je Jozuetu glede njegovega branja Svetega pisma takole svetoval: »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust. Potiho jo beri.« (Joz. 1:8, NW) Človek pogosto potiho govori takrat, ko razmišlja. Zato se hebrejski izraz, ki je preveden s ‚potiho brati‘, prevaja tudi z ‚meditirati‘. (Ps. 63:6; 77:12; 143:5; vse NW) Kadar človek meditira, poglobljeno premišljuje; ne hiti. Ko ob branju tudi premišljuje, dovoli, da Božja Beseda še močneje vpliva na njegov um in srce. Biblija vsebuje prerokbe, nasvete, pregovore, poezijo, objave Božje obsodbe, podrobnosti glede Jehovovega namena in celo množico resničnih zgledov – vse to koristi tistim, ki želijo hoditi po Jehovovih poteh. Kako koristno je, da Biblijo bereš tako, da se ti lahko vse to globoko vtisne v um in srce!

Nauči se osredotočati

Med branjem si zamišljaj sebe v vsakem od opisanih prizorov. V mislih si skušaj narisati osebe in se čustveno vživi v to, kar so doživljale v svojem življenju. To je sorazmerno enostavno, kadar bereš poročilo, kakršno je denimo tisto glede Davida in Goliata, ki je zapisano v 17. poglavju Prve Samuelove knjige. Toda celo podrobnosti v Drugi in Tretji Mojzesovi knjigi glede izgradnje shodnega šotora ali postavitve duhovništva bodo oživele, ko si boš predstavljal dimenzije in materiale oziroma si zamišljal vonj kadila, opraženega zrnja ter živali, ki so jih darovali kot žgalno daritev. Pomisli, kako strahospoštovanje zbujajoče je moralo biti opravljati duhovniško službo! (Luk. 1:8–10) Ko boš tako v branje vpletel svoje občutke in čustva, boš laže razumel pomen tega, kar bereš, ter si to tudi zapomnil.

Vendar če nisi previden, ko skušaš brati, ti misli lahko odtavajo. Z očmi sicer gledaš v knjigo, toda z mislimi si lahko že kje drugje. Ali igra glasba? Ali imaš vključeno televizijo? Ali se družinski člani pogovarjajo? Če je le mogoče, je najboljše brati tam, kjer je tišina. Kljub temu te lahko zmoti kaj v tvoji notranjosti. Morda si imel naporen dan. Ah, kako enostavno se je zopet spomniti tega, kar se je zgodilo čez dan! Seveda je dobro, če obnoviš dnevne dogodke – toda ne takrat, ko bereš. Mogoče imaš na začetku branja misli osredotočene oziroma se pred branjem celo pomoliš. Toda med branjem ti misli začnejo iti po svoje. Poskusi znova. Discipliniraj se, da boš imel misli osredotočene na gradivo, ki ga bereš. Postopoma boš videl napredek.

Kaj narediš, ko naletiš na kako besedo, ki je ne razumeš? Nekatere nepoznane besede so mogoče definirane oziroma razložene v besedilu. Ali pa ti morda uspe pomen razbrati iz sobesedila. Sicer si vzemi čas, da besedo poiščeš v slovarju, če ti je na voljo, oziroma si takšno besedo označi, da boš lahko kasneje koga povprašal o njenem pomenu. S tem si boš obogatil besedišče in bolje razumel to, kar bereš.

Javno branje

Ko je apostol Pavel Timoteju dejal, naj se še naprej posveča branju, je govoril predvsem o branju v prid drugim. (1. Tim. 4:13, NW) Učinkovito javno branje zajema več, kot le glasno branje besedila. Bralec mora razumeti pomen besed in dojeti, kaj te sporočajo. Šele nato lahko točno izrazi misli in pravilno prikaže čustva. To pa seveda zahteva temeljito pripravo ter vajo. Zato je Pavel opomnil: »Še naprej se posvečaj javnemu branju.« V tej veščini se boš dobro izšolal v Teokratični strežbeni šoli.

Vzemi si čas za branje

»Zamisli [Načrti, NW] pridnega prinašajo vedno dobiček, kdor je zaletav, pa je vedno v pomanjkanju.« (Preg. 21:5, SSP) Kako resnične so te besede, kar se tiče naše želje po branju! Da bi imeli »dobiček«, moramo skrbno načrtovati, da druge dejavnosti ne bi izpodrinile našega branja.

Kdaj bereš? Ali imaš koristi od branja v zgodnjih jutranjih urah? Ali pa si bolj zbran kdaj kasneje? Če lahko branju dnevno posvetiš že samo 15 do 20 minut časa, boš presenečen nad tem, koliko lahko s tem dosežeš. Rednost je ključnega pomena.

Zakaj se je Jehova odločil, da dá svoje veličastne namene zapisati v knjigo? Zato da lahko ljudje njegovo napisano Besedo preiskujejo. Tako lahko razmišljajo o Jehovovih čudovitih delih, govorijo o njih svojim otrokom in si zapomnijo Božja dejanja. (Ps. 78:5–7) Naše cenjenje za Jehovovo radodarnost v tem pogledu najbolje pokažemo s tem, kako se posvečamo branju njegove oživljajoče Besede.