Mladi vprašujejo:

Kako lahko preživim brez staršev?

»Ko sem bil star tri leta, sestra pa štiri, sta se starša razvezala. Na sodišču sta se potegovala za skrbništvo nad nama in nazadnje sva bila dodeljena materi. Toda ko sem bil star sedem let, sva se s sestro odločila, da bova živela pri očetu.« (Horacio)

NEKAJ let kasneje je Horacijev oče, skupaj s svojim dekletom, ki je živelo pri njem, odšel od doma ter zapustil Horacia in njegovo sestro. Horacio se spominja: »Tako sem pri 18 letih postal glava družine, v kateri sta bili poleg mene še 19-letna sestra in 12-letna polsestra, ki se je odločila, da bo ostala z nama.«

Že v prejšnjem članku je pisalo, da milijoni mladih po svetu ostanejo brez staršev.a Nekatere so, podobno kot Horacia, starši zapustili. Drugim so umrli ali pa je družino ločila vojna oziroma naravna nesreča. Ne glede na to, kaj je bil vzrok, je lahko to, da si brez staršev, težavno in boleče. Morda imaš sedaj zelo veliko odgovornosti.

‚Kdo bo skrbel zame?‘

To, kako dobro se boš s tem kosal, je odvisno od tvoje starosti in okoliščin. Očitno so razmere veliko težavnejše, če si še otrok ali v zgodnjih najstniških letih. In celo tedaj morda nisi ostal popolnoma sam. Lahko da te je pripravljen vzeti k sebi stric, teta ali kak starejši brat oziroma sestra.

Jehovove priče gledajo na skrb za sirote in vdove kot na del svojega čaščenja. (Jakob 1:27; 2:15–17) Posamezniki v občini pogosto pomagajo. Horacio je skupaj s svojima sestrama na primer preučeval Biblijo z Jehovovimi pričami in obiskoval njihove shode. Tam so spoznali krščansko družino, ki jim je začela pomagati. »Kako sem hvaležen Jehovu za njegovo vsakodnevno vodstvo in ljubečo skrb!« pravi Horacio. »Bili smo blagoslovljeni, saj nam je pomagala zelo duhovna družina iz občine. V tej družini so že imeli otroke naših let. Nas so tako rekoč posvojili. Še nikoli prej nismo tako občutili, da smo del družine, na katero se lahko zanesemo.«

Toda vsi mladi nimajo takšne sreče. V poročilu Mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom piše: »Včasih kake družine posvojijo otroke, ki so brez staršev, in jih potem fizično izkoriščajo, prisilijo jih, da delajo brez plačila ali priložnosti za napredovanje, izrabijo jih za prostitucijo ali celo zasužnjijo.« Če imaš torej koga, ki razumno lepo skrbi zate, bodi hvaležen!

Priznati je treba, da je huda izguba, če ostaneš brez staršev, in povsem naravno je, da si zagrenjen, ker jih ni, da bi skrbeli zate. Ko ti kak sorodnik ali starejši brat oziroma sestra reče, kaj moraš storiti, te to lahko samo še bolj razdraži. Toda ne stresaj svojega nezadovoljstva na tiste, ki se trudijo skrbeti zate. Biblija pravi: »Glej, da te togota ne zapelje v zasmehovanje [hudobno, NW, ravnanje] [. . .]! Varuj se, ne obračaj se h krivici.« (Job 36:18, 21) Spomni se Estere, mladenke iz Biblije. Bila je sirota in vzgajal jo je starejši bratranec Mardohej. On sicer ni bil njen naravni roditelj, a je tisto, kar »ji je bil zapovedal«, ubogala tudi takrat, ko je že odrasla! (Estera 2:7, 15, 20) Skušaj biti poslušen in sodeluj. Mnogo boš pripomogel k zmanjšanju napetosti in vsem udeleženim olajšal življenje.

Družinska odgovornost

Če imaš starejšega brata ali sestro, oziroma če si ti dovolj star, lahko morda skupaj živite sami zase. Morda boš moral celo prevzeti poglavarstvo v družini, navidez precejšnjo odgovornost! Vendar pa v takšnih okoliščinah mnogi mladi opravijo občudovanja vredno delo, ko vzgajajo svoje brate oziroma sestre.

Razumljivo je, da se moraš morda bojevati z zagrenjenostjo. Morda ti lahko k pozitivnejšemu gledišču pomaga premišljevanje o tem, da imaš svoje brate in sestre rad in da skrbiš zanje. Pomaga ti lahko tudi to, da na skrb zanje gledaš kot na dolžnost, ki ti jo je dodelil Bog. Navsezadnje je kristjanom zapovedano, naj skrbijo za svoje. (1. Timoteju 5:8) Toda tudi če se še tako trudiš biti oče ali mati svojim bratom oziroma sestram, nikoli ne boš mogel biti njihov pravi roditelj.

Ni namreč razumno pričakovati, da se bodo nate odzvali tako, kakor so se na starše. V resnici bodo morda potrebovali kar nekaj časa, preden se bodo pomirili in te sploh jemali resno. Zato se medtem skušaj ogniti frustraciji. Ogibaj se ‚ujedljivosti, besnenja, jeze, rohnenja in preklinjanja‘. S svojim zgledom uči brate oziroma sestre, naj postanejo ‚drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter naj drug drugemu odpuščajo‘. (Efežanom 4:31, 32, SSP)

Horacio priznava, da je delal napake: »Včasih sem bil s sestrama zelo strog. Toda to je bila do neke mere zaščita in v Jehovovih očeh smo ohranjali pravo vedenje.«

Skrb zase

Če te starši ne morejo podpirati, je zate nedvomno največja skrb, kako boš shajal gmotno. Morda ti lahko pomagajo odrasli člani krščanske občine, s tem ko tebe in tvoje brate ali sestre, če jih imaš, učijo kuhati, čistiti in skrbeti za druga gospodinjska opravila, za katera si sedaj odgovoren. Toda kako boš prišel do denarja? Morda ne boš imel kaj veliko izbire, kakor da si skušaš poiskati delo.

Vendar pa je za mlade, ki nimajo dovolj izobrazbe, izkušenj ali strokovnega znanja, le malo zaposlitev. Zato, če le moreš, vsekakor končaj osnovno izobrazbo, ali celo opravi kak dodatni tečaj. Horacio se spominja: »S starejšo sestro sva delala in tako plačevala moje in polsestrino šolanje.« Če živiš v državi v razvoju, boš morda moral biti pri iskanju zaposlitve nekoliko domiseln. (Glej »Ustvarjanje delovnih mest v državah v razvoju« v Prebudite se!, 8. februar 1995.)

V gospodarsko razvitejših državah ti lahko denarno pomaga celo vlada. Pogosto obstajajo vladne ali zasebne agencije, ki se ukvarjajo s pomočjo otrokom, ki so brez staršev ali so jih ti zavrgli. Nekatere ti lahko na primer pomagajo priti do hrane ali poiskati bivališče. Seveda bi moral kakršno koli dobljeno denarno pomoč modro uporabiti. »Denar je obrana,« pravi Biblija. (Propovednik 7:12) In če skrbno ne načrtuješ prihodkov in izdatkov ter denar zapravljaš, lahko ta hitro ‚naredi peruti in zleti‘. (Pregovori 23:4, 5, SSP)

Glede gmotnih dobrin si morda manj zaskrbljen, če zate skrbi kak odrasli. Prišel pa bo čas, ko boš moral, kar se tega tiče, poskrbeti sam zase. Nimaš več staršev, ki bi te pri šolanju spodbujali, zato se boš morda moral resnično potruditi, da se boš osredotočil na učenje. To, kar je krščanski apostol Pavel glede duhovnega napredovanja svetoval Timoteju, lahko preneseš tudi na svoje učenje v šoli: »Za to skrbi, v tem bivaj, da bode napredek tvoj očiten.« (1. Timoteju 4:15) Če boš tako delal, boš drugim v svoji okolici dober zgled in tudi sebi boš koristil.

Najpomembnejše pa je, da si preskrbljen duhovno. Skušaj se držati kake uravnovešene rutine duhovnih dejavnosti. (Filipljanom 3:16) Družine Jehovovih prič imajo na primer navado, da se vsak dan pogovarjajo o kakem biblijskem odlomku. Zakaj ne bi bil to del tvojega vsakdanjika? Prav tako pa ti bosta pomagali rutina pri preučevanju Biblije in redna navzočnost na krščanskih shodih. Tako boš ostal duhovno močen. (Hebrejcem 10:24, 25)

Spoprijeti se z izzivom

Živeti brez staršev je težko, a to še ne pomeni, da je zaradi tega življenje turobno. Dvajsetletna Paola je izgubila mamo, ko je bila stara komaj šest let. Oče ji je umrl pri 10 letih. Njo in njene štiri sestre je vzela pod streho neka prijazna žena. Ali je bilo Paolino življenje polomija? Ne. Paola pravi: »Morda nismo ravno značilna družina, a imamo precej normalno življenje. Pravzaprav gojimo medsebojno ljubezen, ki je močnejša kot pri večini družin.«

Paolina sestra Irene dodaja: »Čeprav smo brez staršev, smo prav kakor ostali mladi.« In kako svetuje drugim v takšnih okoliščinah? »Ne počuti se prikrajšanega.« Horacio prav tako pravi: »V teh razmerah sem zelo hitro dozorel.«

Izguba staršev je nekaj najbolj bolečega. Kljub temu pa bodi prepričan, da boš z Jehovovo pomočjo lahko preživel in prejemal njegov blagoslov.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Pomoč lahko poiščeš pri krščanskih starešinah