Pogled v svet

Leto 2000 in Kristus

»Anketa je pokazala, da manj kot vsak šesti Britanec povezuje leto 2000 s Kristusom,« pravi ENI Bulletin. Gallupova anketa pa »je odkrila veliko nevednost glede tisočletnice. Kar 37 odstotkov vprašanih je reklo, da ne vedo, kaj se bo praznovalo [. . .], 18 odstotkov jih je dejalo, da se bo praznovalo novo stoletje, 17 odstotkov pa, da sámo leto 2000.« Samo 15 odstotkov vprašanih je leto 2000 povezalo s Kristusovim rojstvom. Kot pravi profesor Anthony King z Esseške univerze, večini ljudi tisočletnica pomeni »zgolj priložnost za plesanje, pitje šampanjca, bedenje pozno v noč s prijatelji ali pa potovanje v tujino«. Gavin Reid, anglikanski škof, je dejal: »Živimo v družbi, ki je izgubila svoj kulturni in duhovni spomin.«

Preplah zaradi »supermikrobov«

»Odpornost ,supermikrobov‘ na najučinkovitejše antibiotike bi morala sprožiti preplah v zdravstvu, pa tudi pri porabnikih,« piše južnoafriški časopis Star. Patolog Mike Dove svari, da »bolezni, ki so bile nekdaj pod nadzorom oziroma skoraj odpravljene, mutirajo in se vračajo«. Zaradi prekomerne uporabe antibiotikov se pojavljajo nove vrste tuberkuloze, malarije, tifusa, gonoreje, meningitisa in pljučnice, ki jih je vse teže zdraviti in so odporne na sodobna zdravila. Samo zaradi tuberkuloze umre vsako leto več kot tri milijone ljudi. Bolniki lahko pomagajo, če si zapomnijo naslednje: najprej se poskusite zdraviti tako, da pijete veliko tekočine, zadosti počivate ter grgrate slano in toplo vodo, če imate vneto grlo. Ne pritiskajte na svojega zdravnika, naj vam da antibiotike. Naj sam presodi, ali jih res potrebujete. Če vam jih predpiše, jih jemljite toliko časa, kot vam določi, tudi če se vam stanje izboljša. Zapomnite si, antibiotiki ne bodo ozdravili prehladov in gripe, ki jih povzročajo virusi in ne bakterije. »Vsakdo,« je rekel Dove, »bi moral sodelovati pri premagovanju tega zelo zaskrbljujočega svetovnega problema, ki lahko povzroči zdravstveno katastrofo.«

Visoka cena depresije

»Depresija, veliko več kakor fizična bolezen, je glavni vzrok za izostajanje z dela in slabo kakovost proizvodnje po svetu,« pravi brazilski časopis O Globo. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije kaže, da je zaradi duševnih bolezni leta 1997 umrlo 200.000 ljudi. Poleg tega so manjše duševne motnje, na primer spremembe razpoloženja, negativno vplivale na poklicno dejavnost več kot 146 milijonov ljudi po svetu – to pa je več kot 123 milijonov delavcev, ki so jih prizadele težave s sluhom, oziroma več kot 25 milijonov, ki so imeli nesrečo pri delu. Glede na raziskavo profesorja Guya Goodwyna z Oxfordske univerze se bo problem z depresijo v prihodnjih letih še povečal, kar bo zelo obremenilo družbo zaradi manjše produktivnosti in vse večjih stroškov zdravljenja. Samo v Združenih državah imajo letno zaradi depresije 53 milijard USD izgube.

Boljše s papirja

»Z nobenega monitorja ni tako lahko brati kakor s tiskanega papirja,« poroča nemška tiskovna agencija dpa-Basisdienst. Ljudje pri branju s papirja namesto z monitorja delajo precej manj napak in hitreje berejo. Testi kažejo, da branje besedila z monitorja traja povprečno 10 odstotkov dlje kakor s papirja. Čeprav so bili rezultati boljši, ko so uporabili zelo kakovostne monitorje s povečanim kontrastom in večjo ločljivostjo ter manjšim migotanjem, še vedno niso dosegali rezultatov branja s papirja. »Kdor dela na monitor, ves čas gleda neposredno v vir svetlobe, ki slepi, migota in odseva svetlobo,« pravi psihologinja Martina Ziefle iz Aachena (Nemčija). »Obrisi znakov niso tako ostri in kontrasti so slabši.« Sklep dpa-ja je: »Ko kupujete računalnik, bi torej morali posvetiti več pozornosti kakovosti monitorja.«

Znamenje časa

»V nekaj tednih bo izginila ena od staromodnih značilnosti kanadske kulture, ko bo policija [v Novi Fundlandiji] prvič začela nositi pištole,« poroča The Toronto Star. Kraljeva novofundlandska policija, ustanovljena leta 1729, je bila »zadnja policijska enota v Severni Ameriki, ki je patruljirala brez strelnega orožja na dosegu rok«. Nova zakonodaja pa je prejšnji sistem dela ukinila. Prej so morali policisti, kadar so se hoteli oborožiti, za dovoljenje vprašati svojega nadrejenega. Če je policist dovoljenje dobil, je moral imeti orožje zaklenjeno v zabojniku v prtljažniku policijskega avta. Ko je orožje ob kakšnem nujnem pozivu potreboval, je moral parkirati avto, odkleniti prtljažnik, nato še zabojnik in napolniti orožje. »Je nenavadno in zabavno, toda ni praktično, da poklicni, izurjeni policisti leta 1998 ne bi mogli imeti dostopa do svojega orožja,« je dejal premier Brian Tobin. Skala, kakor z naklonjenostjo pravijo Novi Fundlandiji, se še vedno ponaša z najnižjo stopnjo kriminala v državi. Tam med opravljanjem dolžnosti ni bil ustreljen še noben policist.

Njihov posel je maščevanje

Neka tokijska družba obljublja »strogo zaupnost« in zagotavlja, da lahko storitev opravi kjer koli na Japonskem, oglaša pa: »Poravnali bomo račune namesto vas.« Njihovo temeljno načelo je, »da človeku, zaradi katerega stranka trpi, povzročijo enako trpljenje, kakor ga je on stranki«, pravi vodja te službe. Kot poroča Asahi Evening News, bo družba »izvajala zakonita povračila«. Poskrbela bo na primer, da »bo človek izgubil službo in družino«, razdirala medsebojne odnose in »zagotovila, da bo kolega odpuščen ali pa šef, ki je spolno nadlegoval, ponižan«. Vsak dan telefonira družbi približno 50 ljudi, od tega jih 20 zaprosi za umor; vendar je splošno pravilo družbe, da se ne zateka k sili ali kršenju zakona, »čeprav včasih pride temu že zelo blizu«. Pri tej družbi je zaposlenih več deset delavcev, ki so večinoma zaposleni tudi drugje s polnim delovnim časom. Nekateri od zaposlenih so tudi sami trpeli in želijo drugim pomagati pri maščevanju. »Nikoli ne veste, ali vam je kdo kaj, kar ste mu storili v preteklosti, zameril. Zato pazite,« je posvaril lastnik.

Kopenske rakovice in ekologija

Mravlje, termiti in črvi razkrajajo liste in ostanke na gozdnih tleh, toda kaj se dogaja s tlemi v tropskih deževnih gozdovih, ki so občasno poplavljena? Tam delo opravijo kopenske rakovice. Ekolog z Michiganske univerze (ZDA) je bil presenečen, ko je odkril obsežno gozdno področje na tihomorski obali Kostarike, kjer po tleh ni bilo listja, temveč velike luknje. Ponoči je opazoval kopenske rakovice (po ocenah naj bi jih bilo na enem hektaru 60.000), ki so prišle po hrano in odnašale odmrle liste, sadeže in semenke na dno svojih meter globokih brlogov. Te 20 centimetrov velike rakovice, ki imajo za dihanje na kopnem prilagojene škrge in samo občasno obiščejo morje, in sicer kadar se drstijo, pomagajo hraniti globoko ukoreninjena drevesa. Vsa ekologija gozda je odvisna od početja teh bitij, poroča londonski The Times.

Daleč v vesolju

»Voyager 1 se je zapisal v knjige rekordov kot najbolj oddaljen objekt, ki ga je naredil človek,« poroča revija Astronomy. »Prej je imel rekord Pioneer 10, ki potuje v skoraj povsem nasprotno smer, a počasneje.« In kako daleč je Voyager 1? Sedemnajstega februarja 1998 je bil oddaljen 10,4 milijarde kilometrov. To vesoljsko plovilo so izstrelili 5. septembra 1977. Mimo Jupitra je šlo 5. marca 1979, ob Saturnu pa je potovalo 12. novembra 1980. Še vedno pošilja podatke o sončnem vetru in magnetnem polju. »Njegovi instrumenti utegnejo biti prvi instrumenti kakega vesoljskega plovila, ki bodo zaznali heliopavzo – mejo, kjer se konča magnetni vpliv Sonca in začne medzvezdni prostor,« pravi Državna uprava za aeronavtiko in vesolje.

Nevpisani otroci

»Morda kar tretjino vseh otrok ob rojstvu ne dajo vpisati v matično knjigo, zaradi česar so uradno zavrženi in morda nimajo možnosti za šolanje in zdravstveno oskrbo,« poroča The New York Times. Najmanj novorojenčkov so dali vpisati v subsaharski Afriki in nekaterih azijskih državah, na primer v Kambodži, Indiji, Mjanmaru in Vietnamu. »Če kdo nima rojstnega lista, je to formalno enako, kot da se ni rodil,« pravi Carol Bellamy, izvršna sekretarka Mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom, agencije, ki je vodila omenjeno svetovno raziskavo. V mnogih državah za zdravljenje otrok v zdravstvenem centru oziroma za vpis v šolo zahtevajo rojstni list. Pri otrocih, ki tega nimajo, je večja verjetnost, da jih bodo prisilili v otroško delo ali prostitucijo. Članek še dodaja: »Sama revščina ne vpliva na stopnjo vpisanosti, je odkrilo poročilo. Navaja namreč visoko stopnjo vpisov v večjem delu Latinske Amerike, osrednje Azije in Severne Afrike.«