Bogaboječe skrbeti za ostarele starše
»Naj se (otroci In vnuki) nauče najprej bogaboječe skrbebi za svojo družino in stare starše, da povrnejo skrb staršem in starim staršem, to je Bogu po volji.«— 1 TIMOTEJU 5:4, NS
1., 2. a) Kdo je po Bibliji dolžan skrbeti za ostarele starše? b) Zakaj bi bila to resna stvar, če bi kristjan zanemarjal družino?
KOT otroka so te vzgajali in ščitili. Ko si odrasel, so ti dajali nasvete in te podpirali. Ko pa so se postarali, potrebujejo nekoga, ki jih podpira. Apostol Pavel pravi k temu: »Naj se (otroci in vnuki) nauče najprej skrbeti za svojo družino in stare starše, da povrnejo skrb staršem in starim staršem, to je Bogu po volji. Če pa kdo ne skrbi za svojce, posebej še za člane svoje družine, je zatajil vero in je slabši od nevernika.« (1 Timoteju 5:4, 8, NS)
2 Danes na tisoče Jehovinih prič skrbi za svoje ostarele starše. Tega ne delajo le iz »prijaznosti« (The Living Bible), ali »dolžnosti« (Jeruzalemska Biblija), temveč zaradi »bogaboječnosti«, tj, zato ker s tem časte Boga. Vedo, da bi, če ne bi pomagali svojim staršem v stiski, bilo to enako kot da so se ‘odrekli (krščanske) vere’. (Primerjaj Titu 1:16.)
‚Nosi svoje breme‘ skrbi
3. Zakaj je lahko skrb za starše pravi problem?
3 Skrbeti za ostarele starše je vse težje, posebno v zahodnih deželah, kjer so družine pogosto razkropljene. Življenjski stroški so se strašansko dvignili in mnoge žene so zato zaposlene. Skrb za ostarele starše je zato lahko obveza, posebej še, če tisti, ki naj bi skrbel zanje ni več mlad. »Sedaj sva v petdesetih letih, imava odrasle otroke in vnuke, ki prav tako potrebujejo pomoč,« je rekla neka sestra, ki se na vso moč trudi za svoje starše.
4., 5. a) S kom se lahko, kot pokaže Biblija, pogosto deli odgovornost oskrbe za starše? b) Kako so se v Jezusovih dneh nekateri izognili obveze in niso skrbeli za starše?
4 Pavel je nakazal, da si lahko »otroci in vnuki« delijo to dolžnost. (1 Timoteju 5:4) Vendar včasih bratje in sestre niso pripravljeni nositi svojega »bremena« oskrbe. (Primerjaj Galačanom 6:5.) »Moja starejša sestra se je enostavno umaknila,« je potožil neki starešina. Ali lahko takšno obnašanje ugaja Jehovi? Pomisli, kaj je rekel nekoč Jezus farizejem: »Mojzes je namreč rekel: ‘Spoštuj očeta svojega in mater svojo’. Vi pa pravite: ‘Če reče kdo očetu ali materi: ‘S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to se pravi Bogu posvečeno darilo)’ — njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu in materi svoji. Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim.« (Marko 7:10—13)
5 Če kakšen Jud ni hotel podpirati svojih staršev, ki so bili brez sredstev, je svojo posest enostavno proglasil za »korban«, tj, dar templju. (Primerjaj 3 Mojzesova 27:1—24.) Očitno pa mu ni bilo treba to domnevno darilo takoj izročiti templju. Zato je lahko svojo posest obdržal (in nedvomno tudi uporabljal) še nedoločen čas. Ampak ko so njegovi starši potrebovali finančno pomoč, se je te dolžnosti izognil s pobožnjaškim pojasnilom, da je vsa njegova lastnina »korban«. Jezus je takšno nepoštenost obsodil.
6. Kaj je morda danes vzrok, da se nekateri ogibajo dolžnosti do staršev in ali je to všeč Bogu?
6 Kristjan, ki se s praznimi izgovori ogiba svojih dolžnosti, pa ne more varati Boga. (Jeremija 17:9, 10) Res je, da lahko finančni problemi, načeto zdravje ali podobne okoliščine močno omejijo možnost pomooi, ki jo lahko nudimo staršem. Vendar so tudi takšni, ki svoje premoženje, svoj čas in svojo zasebnost bolj cenijo kakor dobro svojih staršev. Kako hinavsko bi bilo oznanjati Božjo besedo in jo obenem »pohabljati« s svojo neprizadevnostjo glede staršev!
Družinsko sodelovanje
7. Kako lahko družina skrbi za ostarele starše?
7 Nekateri izvedenci priporočajo družinski sestanek, če v zvezi z nego ostarelih staršev nastanejo problemi. Morda bo moral en družinski član prevzeti glavno breme odgovornosti. Toda če se mirno in stvarno pogovorijo, si lahko družina pogosto breme razdeli. (Pregovori 15:22) Nekateri, ki stanujejo daleč proč bodo morda zmožni starše finančno podpirati in jih kdaj pa kdaj obiskati. Drugi jim morda lahko opravijo gospodinjska dela ali jih prevažajo, če je treba; že samo pristanek, da bodo starše redno obiskovali, je dragocen prispevek. Neka sestra, ki je stara več kot 80 let, je rekla glede obiskov otrok: »Ti obiski so kot okrepčilni napitek.«
8. a) Je nekdo zato, ker je v polnočasni službi oproščen skrbi za starše? b) Kako so se nekateri polnočasni služabniki trudili, da izpolnijo dolžnosti do staršev?
8 Kočljiv problem v družini se lahko pojavi, če je eden od domačih v polnočasni službi. Polnočasni oznanjevalci se ne ogibajo takšnim odgovornostim in mnogi se zelo trudijo, da bi skrbeli za svoje starše. Pokrajinski nadzornik je dejal: »Nikoli si nismo predstavljali kakšna huda telesna in čustvena obremenitev je lahko skrb za starše, še posebej, če istočasno poskušamo ostati v polnočasni službi. Zares smo bili preizkušeni — vse do mej naše vztrajnosti in čutimo, da potrebujemo moč, ‘ki prekaša običajno’. (2 Korinčanom 4:7) Naj Jehova še naprej podpira takšne brate.
9. Kako se lahko spodbudi tiste, ki niso imeli druge izbire in so morali izstopiti iz polnočasne službe zaradi oskrbe staršev?
9 Vseeno pa včasih nekomu po skrbnem premisleku o vseh možnostih, ne preostane nič drugega, kot da preneha biti polnočasen služabnik. Razumljivo je, da so njegovi občutki mešani ko gre za to ali naj opusti svoje službene prednosti. ‘Vemo, da je naša krščanska dolžnost, da skrbimo za mojo ostarelo in bolno mamo’, je rekla bivša misijonarka. ‘Toda včasih se te lotijo nenavadni občutki.’ Zapomniti si moramo, da je ‘Bogu všeč, če bogaboječe skrbimo za svojo družino.’ (1 Timoteju 5:4) Pozabiti tudi ne bi smeli, da »Bog ni krivičen, da bi pozabil na vaše delo in ljubezen, kakršno ste skazali njegovemu imenu, ko ste stregli in še strežete svetim«. (Hebrejcem 6:10, JP) Zakonca, ki sta bila mnogo let v polnočasni službi, sta rekla: »Na stvar gledava takole: skrb za najine sorodnike je enako važno delo kot nama je bila prej polnočasna služba.«
10. a) Zakaj so morda nekateri polnočasni oznanjevalci prehitro opustili to službo? b) Kako bi morali sorodniki gledati na polnočasno službo?
10 Nemara pa so se nekateri oznanjevalci le prehitro odpovedali polnočasne službe, pač zato ker so njihovi sorodniki sklepali, da oni ‘niso obremenjeni z delom in družino’ in zato lahko skrbijo za očeta in mater? Toda ali ni oznanjevanje najnujnejše delo našega časa? (Matej 24:14; 28:19, 20) Torej polnočasni oznanjevalci opravljajo življenjsko važno delo. (1 Timoteju 4:16) Tudi Jezus je rekel, da ima služba Bogu v določenih okoliščinah prednost pred družinskimi zadevami.
11., 12. a) Zakaj je Jezus nekemu moškemu svetoval ‘naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve’? b) Kako so nekatere družine uredile oskrbo staršev, če je kdo od njih v polnočasni službi?
11 Na primer, ko je Jezus povabil nekega moža naj postane njegov učenec, mu je le-ta odgovoril: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Jezus pa mu je odvrnil: »Pusti, naj (duhovno) mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in oznanjuj Božje kraljestvo.« (Luka 9:59, 60, JP) Judje so svoje mrtve pokopavali običajno še isti dan ko so umrli, zato je malo verjetno, da je bil oče tistega moža že mrtev. Najbrž je mož želel ostati pri svojem ostarelem očetu do njegove smrti. Ker pa je očitno imel še sorodnike, ki bi lahko skrbeli za očeta, ga je Jezus spodbudil naj oznanjuje Božje kraljestvo.
12 Druge družine so ugotovile, da se lahko z dobrim sodelovanjem vseh članov pogosto stvari urede tako, da lahko polnočasni oznanjevalec sodeluje pri negi staršev, vendar mu ni treba opustiti polnočasne službe. Nekateri polnočasni oznanjevalci so na primer s svojimi starši ob koncu tedna ali med dopustom. Zanimivo je, da mnogi ostareli starši vztrajajo naj njihovi otroci ostanejo v polnočasni službi, četudi to od njih zahteva precejšnjo požrtvovalnost. Jehova pa bogato blagoslavlja tiste, ki postavijo interese Kraljestva na prvo mesto. (Matej 6:33)
Če imaš starše pri sebi, ravnaj »razumno« in »razsodno«
13. Kakšni problemi lahko nastanejo, če se starši preselijo k otrokom?
13 Jezus je poskrbel, da je njegova ovdovela mati živela pri svojih vernih sorodnikih. (Janez 19:25—27) Podobno so mnoge Jehovine priče povabili svoje starše naj se preselijo k njim — zato pa užili mnogo radosti in blagoslovov. Seveda lahko vselitev staršev v tvoj dom zaradi drugačnega načina življenja, omejene zasebnosti in bremena vsakodnevnih skrbi, nekako prekriža račune družini. »Skrb za mamo me dela napeto,« je rekla Ana, njena tašča ima namreč Alzheimovo bolezen. »Včasih celo izgubim potrpljenje in sem z njo neprijazna — zatem pa mi je žal.«
14., 15. Kako lahko »razumnost« in »razsodnost« v teh okoliščinah pomagata neko družino ‘izgrajevati‘?
14 Salomon je rekel: »Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi.« (Pregovori 24:3) Ana, na primer, poskuša razumeti problem njene tašče: »Stalno mislim na to, da je bolna in ne ravna tako kot ravna — nalašč.« »V mnogih rečeh namreč vsi grešimo. Če kdo ne greši z besedo, je popoln človek.« (Jakob 3:2, JP) Toda če nastanejo spori, bodi razumen, ne dovoli da se zamere nakopičijo ali vzplamti jeza. (Efežanom 4:31, 32) Pogovorite se o zadevi kot družina in poiščite način kako bi stvar izgladili ali spremenili.
15 Razsodnost prav tako pomaga, da so pogovori uspešni. (Pregovori 20:5) Morda se starši ne morejo prilagoditi načinu življenja v novem domu. Ali pa niso razsodni in nočejo sodelovati. Včasih ni druge izbire kot odkrit pogovor. (Primerjaj 1 Mojzesova 43:6—11.) »Če moji materi ne bi rekla ne,« je povedala neka sestra, »bi potrošila ves svoj denar.« Neki starešina pa je dejal, da mora včasih svojo mamo prav spomniti, da bi mu bila bolj naklonjena. »Mnogokrat, ko nobeno dokazovanje več ne zaleže, rečem samo: ‘Mama, bi prosim naredila to zame?’ in posluša me.«
16. Zakaj mora ljubeči mož biti »uvideven« s svojo ženo?
16 Ker nosi žena pogosto večji del bremena skrbi, bo razsoden mož pazil, da se ne bo preveč — čustveno, telesno ali duhovno — izčrpala. V Pregovorih 24:10 je rečeno: »Si se pokazal v dneh stiske brez poguma? Tedaj je tvoja moč majhna.« /NS/ Kaj lahko naredi mož, da bi oživil ženino navdušenje? »Kadar je moj mož prišel domov,« je rekla neka sestra, »me je objel in mi rekel, da me ceni. Brez njega tega ne bi zmogla.« (Efežanom 5:28, 29) Mož lahko s svojo ženo tudi preučuje Biblijo in redno z njo moli. Da, celo v tako težkih okoliščinah se lahko neka družina »izgrajuje«.
Oskrba v domovih
17., 18. a) Kaj so neke družine prisiljene narediti? b) Kako lahko odrasli otroci v takih primerih pomagajo svojim staršem, da se lažje prilagodijo?
17 Neki gerontolog je dejal: »Pride lahko trenutek, ko družina nima niti strokovnega znanja niti denarja, da bi imela starše doma.« Neki soprog pa je to takole povedal: »Prišlo je tako daleč, da je bila moja žena z zdravjem čisto na tleh, ker je poskusila streči mamo 24 ur na dan. Nismo imeli izbire in smo dali mamo v dom. Toda krvavijo nam srca, ker smo morali tako narediti.«
18 Dom za ostarele je lahko v določenih okoliščinah najboljše, kar se lahko stori. Vendar so starejši ljudje, ko pridejo v tako ustanovo pogosto zmedeni in vznemirjem, ker menijo, da so odrinjeni. »Materi smo obzirno pojasnili, zakaj smo morali tako narediti,« je rekla neka sestra, naj jo imenujemo Greta. »Poskusila se je prilagoditi v domu in sedaj se počuti tam kot doma.« Redno obiskovanje pomaga staršem, da se lažje prilagodijo in tudi dokazuje, da jih imate radi. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:8.) Kjer je ovira oddaljenost, ostani povezan z njimi — s telefonskimi klici, pismi in občasnimi obiski. (Primerjaj 2 Janezov 12.) Seveda pa ima življenje med posvetnimi ljudmi tudi slabe strani. Zavedaj se ‘duhovnih potreb’. (Matej 5:3) »Mamo smo oskrbeli z literaturo in poskušamo se kolikor se le da z njo pogovarjati o duhovnih stvareh,« je rekla Greta.
19. a) Kaj lahko naredimo, ko izbiramo primeren dom za oskrbo, in kako bedimo nad njihovim delom? b) Kako se bo počutil kristjan, če stori vse kar je v njegovi moči?
19 V Wall Street Journalu je bilo poročilo o raziskavi več kot 406 ameriških domov za ostarele, in »približno petino so ocenili kot možno nevarnost za varovance, skoraj polovico pa jih je komaj zadovoljevalo najmanjšim zahtevam.« Na žalost so razmere takšne tudi v drugih deželah. Če je torej dom za ostarele edina rešitev, tedaj ga skrbno izberi. Oglej si dom, da boš ugotovil ali je čist, dobro vzdrževan, ima sposobno osebje in če vlada v njem domačnost in ali je hrana primerna. Kolikor le moreš, nadzoruj kako skrbijo za tvoje starše. Bodi njihov zagovornik in zastopnik, pomagaj jim, da se ognejo neprijetnih situacij, ki lahko nastanejo, morda v zvezi s posvetnimi prazniki ali razvedrilom. Če boš naredil kar lahko narediš in svojim staršem priskrbiš (ustrezno okoliščinam) najboljšo oskrbo, si boš prihranil občutek krivde, ki bi te sicer mučil. (Primerjaj 2 Korinčanom 1:12.)
Veseli dajalci, veseli prejemniki
20. Zakaj je važno, da so otroci veseli dajalci?
20 »Bilo je težko,« je rekla neka kristjanka glede nege njenih staršev. »Morala sem zanje kuhati in čistiti, prenašati njihov jok in tarnanje in menjavati rjuhe, kadar nista mogla zadržati vode.« »Toda vse kar smo zanje naredili,« je rekel njen mož, »smo radi delali. Zelo sva se trudila, da najini starši ne bi dobili občutka, da ne skrbimo radi zanje.« (2 Korinčanom 9:7) Starejši ljudje pogosto ne sprejmejo radi pomoči in ne želijo biti nekomu v breme. Zato je odločilno kakšno stališče imaš ti do tega dela.
21. a) Kako so lahko starši veseli prejemniki? b) Zakaj je razumno, da starši načrtujejo za oskrbo v starosti?
21 Istočasno pa je pomembno tudi stališče staršev. Neka sestra se spominja: »Ne glede na to kaj sem naredila za mamo, nikoli ni bilo dovolj.« Starši, ne bodite torej nerazumni ali prezahtevni. Končno Biblija pravi: »Niso namreč otroci dolžni zbirati prihranke za starše, ampak starši za otroke.« (2 Korinčanom 12:14, JP) Prenekateri starši zapravijo svoja sredstva in so nato brez potrebe v breme svojim otrokom. V Pregovorih 13:22 pa je rečeno: »Dobri zapušča dediščino sinov sinovom.« Zato bi lahko starši načrtovali za starost in varčevali z denarjem, tako da bi si sami kaj priskrbeli za svojo oskrbo. (Pregovori 21:5)
22. Kako bi kristjan moral gledati na svoj trud, ko skrbi za ostarele starše?
22 Pavel je naravnost omenil stvar, ko je rekel, da je skrbeti za starše »vrnitev skrbi« ali izravnava. (1 Timoteju 5:4, NS) Tako je neki brat rekel: »Mati je dvajset let skrbela zame. Le kaj sem jaz naredil v primerjavi s tem?« Vsi kristjani z ostarelimi starši bi se morali čutiti podobno spodbujene, da ‘bogaboječe skrbijo za svoje’, ker vedo, da jih bo Bog zato bogato nagradil, Bog je namreč tistim, ki skrbijo za starše obljubil, »da bodo dolgo živeli na zemlji«. (Efežanom 6:3)
Točke za spominjanje
◻ Kako so se nekateri v Jezusovih dneh poskušali ogniti dolžnosti oskrbe svojih staršev?
◻ Kdo bi moral skrbeti za ostarele starše, in zakaj?
◻ Kakšni problemi lahko nastanejo, če se v družino priselijo starši, in kako se lahko težave premaga?
◻ Zakaj je morda potrebna selitev v dom za ostarele, in kako se lahko staršem pomaga, da se prilagodijo?
[Slika na strani 12]
Družina se lahko pogovori o tem, kako si lahko razdelijo skrb za starše
[Slika na strani 14]
Če je potrebno starše dati v dom, jih moraš neobhodno obiskovati, teko bodo ostali čustveno in duhovno neprizadeti