Gutenberg – kako je obogatil svet!

Od dopisnika Prebudite se! iz Nemčije

KATERA iznajdba zadnjega tisočletja najbolj vpliva na vaše življenje? Telefon, televizija, avto? Verjetno nobena od teh. Mnogi strokovnjaki menijo, da ima največji vpliv mehanizirani tisk. Odkritje prve praktične metode tiskanja pripisujejo Johannesu Gensfleischu zur Laden, bolj znanemu kot Johannes Gutenberg. Bil je aristokratskega rodu in zato mu ni bilo treba skozi običajno vajeniško dobo.

Gutenbergovo iznajdbo označujejo za »velik nemški prispevek civilizaciji«. Vsak še obstoječi izvod njegove tiskane mojstrovine, tako imenovane 42-vrstične Gutenbergove Biblije, je vreden celega premoženja.

Zlati Mainz

Gutenberg se je rodil v Mainzu leta 1397 oziroma približno tega leta. Mainz leži ob Renu in je imel takrat okrog 6000 prebivalcev. Pravili so mu Zlati Mainz, ker je bil središče močne zveze mest. Mainški nadškofje so bili volilci svetega rimskega imperija. Mesto je slovelo po svojih zlatarjih. Mladi Johannes se je veliko naučil o kovinarstvu, tudi kako vrezovati črke v kovino. Zaradi političnih prepirov se je preselil v Strasbourg. Tam se je ukvarjal z brušenjem dragih kamnov in to tudi poučeval. Najbolj pa je bil zaposlen s skrivnim delom – novo iznajdbo. Skušal je izpopolniti umetnost mehaniziranega tiska.

Gutenbergova genialnost in Fustov denar

Gutenberg se je vrnil v Mainz in tam nadaljeval z eksperimenti. Za denar je poprosil Johanna Fusta, in ta mu je posodil 1600 guldnov – znesek, vreden samega princa, saj je v tistem času izučen mojster na leto zaslužil le 30 guldnov. Fust je bil bister podjetnik, ki je v tem tveganem dejanju videl dobiček. In kaj tveganega je imel Gutenberg v mislih?

Gutenbergovo bistroumno oko je opazilo, da se določene reči izdeluje v velikih količinah in povsem enake. Kovance so na primer kovali, strelne krogle ulivali. Zakaj torej ne bi tiskali stotine enakih strani pisanja in nato strani zbrali po številčnem vrstnem redu v identične knjige? Katere knjige pa? Pomislil je na Biblijo, knjigo, ki je bila tako draga, da je le nekaj privilegirancev imelo svoj osebni izvod. Gutenberg je nameraval izdelati veliko identičnih izvodov Biblije, veliko cenejših od ročno pisanih, pa zato nič manj lepih. In kako naj bi to storil?

Večino knjig so razmnoževali s prepisovanjem, za kar je bilo treba marljivosti in časa. Tiskati so poskušali z ročno izrezanimi lesenimi bloki. V vsakega od teh so vrezali po eno stran pisanja. Kitajec Pi Šeng je za tiskanje celo naredil posamezne črke iz gline. V Koreji pa so v državnih tiskarnah tiskali s črkami iz bakra. Toda za tiskanje s premičnimi črkami – posameznimi črkami, ki bi se jih lahko za vsako novo stran preuredilo – je bilo treba veliko črk in do tedaj ni še nihče razvil načina izdelave takšnih črk. To je čakalo na Gutenberga.

Kot izkušen kovinar je uvidel, da bi bilo tiskanje s premičnimi črkami najlažje, če bi bile črke iz kovine, in ne iz gline oziroma lesa. Morale bi biti vlite v kalup, ne pa izrezane oziroma pečene v peči. Potreboval je kalupe za ulitje 26 črk svoje abecede (za male in velike črke), pa še za dvojne črke, ločila, znake in številke. Izračunal je, da vsega skupaj potrebuje 290 različnih znakov, in vsakega od teh v mnogih primerkih.

Lotiti se dela

Gutenberg je za slog svoje knjige izbral latinščino v gotskih črkah, enako kakor menihi, ki so prepisovali Biblijo. Uporabil je svoje izkušnje iz kovinarstva in v majhne jeklene bloke vrezal zrcalno podobo vsake črke in simbola oziroma reliefno podobo v jekleno površino. (Slika 1) S tem jeklenim vtiskalom so potem vtisnili podobo v majhen del mehkejše kovine, v baker ali bron. Nastala je prava podoba črke, vtisnjena v mehkejšo kovino – matrica.

Naslednja stopnja je bil ulivni kalup, česar se je domislil Gutenberg. Kalup je bil velik kakor človekova pest ter zgoraj in spodaj odprt. Matrico za črko so namestili na dno kalupa, od zgoraj pa so vlili staljeno zlitino. (Slika 2) Zlitina iz kositra, svinca, antimona in bizmuta se je hitro ohladila in strdila.

Na zlitini, ki so jo vzeli iz kalupa, je tako na enem koncu nastala dvignjena zrcalna podoba črke; poimenovali so jo tiskarska črka. Postopek so ponavljali toliko časa, dokler niso izdelali potrebne količine določene črke. Nato so matrico vzeli iz kalupa in vanj vstavili drugo, za naslednjo črko. Tako so lahko hitro izdelali potrebno količino tiskarskih črk za vsako črko in simbol. Vse tiskarske črke so bile enako velike, prav kakor je hotel Gutenberg.

Sedaj so lahko začeli tiskati. Gutenberg je izbral biblijski odlomek, ki ga je hotel natisniti. Na vrstičniku, ki ga je držal v rokah, je iz tiskarskih črk sestavil besede, besede pa v vrstice besedila. (Slika 3) Vsako vrstico so uravnali, tako da so bile vse enako dolge. S pomočjo čolna je vrstice sestavil v stolpec besedila, po dva stolpca na vsako stran. (Slika 4)

To stran besedila so nato namestili na ploščo stiskalnice in namazali s črnilom. (Slika 5) S stiskalnico (podobno tisti pri stiskanju grozdja) so črnilo prenesli s tiskarskih črk na papir. Tako je nastala tiskana stran. Uporabili so še več črnila in papirja ter postopek ponavljali, dokler niso natisnili željenega števila izvodov. Ker so bile tiskarske črke premične, so jih lahko ponovno uporabili in sestavili novo stran besedila.

Tiskarska mojstrovina

V Gutenbergovi delavnici je delalo od 15 do 20 ljudi, in ti so leta 1455 dokončali prvo tiskano Biblijo. Izdelali so okrog 180 izvodov. Vsaka biblija je imela 1282 strani s po 42 vrsticami v dveh stolpcih. V drugih delavnicah pa so jim potem vsak izvod Biblije zvezali v dva zvezka in ročno okrasno poslikali naslove in prvo črko vsakega poglavja.

Ali si lahko predstavljamo, koliko tiskarskih črk so potrebovali, da so natisnili Biblijo? Na vsaki strani je okrog 2600 znakov. Denimo, da je imel Gutenberg šest črkostavcev in da je vsak naenkrat delal po tri strani. Potem bi bilo treba kar kakih 46.000 tiskarskih črk. Takoj lahko razumemo, da je bil Gutenbergov ulivni kalup ključ za tisk s premičnimi črkami.

Ko so ljudje primerjali te biblije med seboj, so osupnili: vsaka beseda je bila na istem mestu. Kaj takega pri ročno pisanih besedilih ni bilo mogoče. Günther S. Wegener piše, da je 42-vrstična Biblija »tako enotna in simetrična, skladna in lepa, da tiskarji to mojstrovino občudujejo že stoletja«.

Finančni zlom

Fust pa se je bolj zanimal za ustvarjanje denarja kakor mojstrovine. Vloženi denar se mu je vračal počasneje, kakor je pričakoval. Partnerji so se odtujili in leta 1455, ravno ko so končevali izdelavo biblij, je Fust Gutenbergu zasegel zadolženo imetje. Gutenberg ni mogel vrniti denarja in tudi izgubil tožbo na sodišču. Fustu je bil prisiljen dati vsaj nekaj tiskarske opreme in tiskarske črke za biblije. Fust pa je potem skupaj z Gutenbergovim veščim delavcem Petrom Schöfferjem odprl svojo tiskarno. Njuno podjetje, Fust in Schöffer, je poželo priznanje, ki je v resnici šlo Gutenbergu, in njuna tiskarna je postala prva finančno uspešna tiskarna na svetu.

Gutenberg je skušal svoje delo nadaljevati, zato je odprl novo tiskarno. Nekateri strokovnjaki mu pripisujejo še nekaj tiskanih del, ki datirajo v 15. stoletje. Toda nobeno od teh se ne more enačiti z odličnostjo in sijajem 42-vrstične Biblije. Leta 1462 ga je spet udarila nesreča. Mesto Mainz je bilo zaradi boja za premoč znotraj katoliške hierarhije požgano in oplenjeno. Gutenberg je že drugič ostal brez svoje delavnice. Umrl je šest let za tem, februarja 1468.

Gutenbergova dediščina

Gutenbergov izum se je hitro širil. Do leta 1500 so tiskali že v 60 nemških mestih in 12 drugih evropskih državah. »Razvoj tiska je pomenil komunikacijsko revolucijo,« pravi The New Encyclopædia Britannica. »V nadaljnjih 500 letih so zelo izboljšali mehaniko tiskanja, toda temeljni postopek je v bistvu ostal enak.«

Tisk je spremenil življenje Evropejcev, saj znanje ni bilo več omejeno na privilegirane. Novice in informacije so začele prihajati tudi do navadnega človeka, ki se je začel bolj zavedati, kaj se dogaja okrog njega. S tiskom se je pojavila potreba, da vsak narodni jezik dobi standardno pisno obliko, ki bi jo lahko vsak razumel. Tako so standardizirali in ohranili angleščino, francoščino in nemščino. Povpraševanje po čtivu se je izredno povečalo. Pred Gutenbergom je bilo v Evropi le nekaj tisoč rokopisov, 50 let po njegovi smrti pa že na milijone knjig.

Brez mehaniziranega tiska se v 16. stoletju ne bi začela reformacija. Biblijo so prevedli v angleščino, češčino, francoščino, italijanščino, nemščino, nizozemščino, poljščino in ruščino ter jo zaradi tiska zlahka izdajali v desettisočih izvodih. Martin Luther se je tiska dobro okoristil pri širjenju svojega sporočila. In njegov trud je bil uspešen, medtem ko drugim, ki so živeli pred Gutenbergovim izumom, to ni uspelo. Ni čudno, da je Luther za tisk rekel, da je to Božji način »širjenja prave vere po vsem svetu«!

Ohranjeni izvodi Gutenbergove Biblije

Koliko Gutenbergovih biblij se je ohranilo? Še nedavno so mislili, da 48 (nekatere od teh nepopolne), in sicer v raznih krajih po Evropi in Severni Ameriki. Eden najbolj prefinjenih izvodov je pergamentna Biblija v Kongresni knjižnici v Washingtonu. Leta 1996 pa je prišlo do senzacionalnega odkritja: v nekem cerkvenem arhivu v Rendsburgu v Nemčiji so odkrili še en del Gutenbergove Biblije. (Glej Prebudite se!, 22. januar 1998, stran 29.)

Kako hvaležni smo lahko, da je Biblija danes dosegljiva vsakomur! Seveda to ne pomeni, da si lahko kar tako kupimo 42-vrstično Gutenbergovo Biblijo! In koliko je ena teh vredna? V Gutenbergovem muzeju v Mainzu so leta 1978 dobili en izvod za 3,7 milijona nemških mark. Ta Biblija pa je sedaj vredna še nekajkrat toliko.

Zaradi česa je Gutenbergova Biblija tako edinstvena? Profesor Helmut Presser, nekdanji direktor Gutenbergovega muzeja, navaja tri razloge. Prvič: Gutenbergova Biblija je prva knjiga na Zahodu, natisnjena s premičnimi črkami. Drugič: je prva natisnjena biblija. Tretjič: je izredno lepa. Profesor Presser tudi piše, da v Gutenbergovi Bibliji vidimo »gotico na njenem vrhuncu«.

Ljudje vseh kultur dolgujejo zahvalo Gutenbergovi genialnosti. Združil je ulivni kalup, zlitino, črnilo in tiskarski stroj. Mehaniziral je tisk in obogatil svet.

[Slike na straneh 16, 17]

1. Z jeklenim vtiskalom so vtisnili podobo črke v bakreno matrico.

2. Staljeno zlitino so vlili v ulivni kalup. Ko se je zlitina strdila, je nastala tiskarska črka z zrcalno podobo črke.

3. Na vrstičniku so tiskarske črke sestavili v besede, tako da je nastala vrstica besedila.

4. Vrstice so v čolnu sestavili v stolpce.

5. Stran besedila so namestili na ploščo stiskalnice.

6. Gutenbergov bakrorez iz leta 1584

7. Danes je izvod Gutenbergove Biblije vreden milijone mark.

[Vir slike]

Slike 1–4, 6 in 7: Gutenberg-​Museum Mainz; slika 5: Courtesy American Bible Society

[Navedba vira slike na strani 16]

Ozadje: By Permission of the British Library/Gutenberg Bible