Taktna kraljica premaga spletkarskega škofa

Od dopisnika Prebudite se! iz Južnoafriške republike

ANGLEŠKA kraljica Katarina Parr se v družbi svojih vdanih dvornih dam počuti varno. Kralja Henrika VIII. so zmučile bolezen in dvorne spletke. Medtem ko se kraljica pogovarja s prijateljico, prihiti k njej dvorna dama z listom papirja v roki. Vsa zasopihana ga izroči Katarini. Kraljico vznemiri zaskrbljen obraz dvorne dame in z negotovostjo sprejme list. Lahko da je kakemu uradniku po nesreči izpadel prav pred vrati kraljičinih soban.a

Katarina med prebiranjem prebledi. Nevera se sprevrže v grozo. V rokah ima popis obtožb, ki jo bremenijo krivoverstva in jih je podpisal kralj. Zastoka in se skorajda zgrudi po tleh, a jo prijateljice pridržijo. Skuša se umiriti, da bi trezno razmišljala, toda preveč je vznemirjena. K sreči ji dame pomagajo v posteljo.

Leže, a ne more počivati. V misli se ji vsake toliko prikradejo dogodki iz zakonske zveze s kraljem Henrikom VIII. Stara je bila 31 let, dvakrat poročena in ovdovela. Hotela se je poročiti z elegantnim Thomasom Seymourjem. Toda kralj je imel drugačne načrte. Zasnubil jo je. Kako bi ga sploh mogla zavrniti? To je bila gotovo čast, ki pa je bila polna težav. Dvanajstega julija 1543 je postala njegova šesta žena.

Henrik ni imel več elegantne, viteške, atletske postave kakor v mladosti. Pri 52 letih je bil precej pretežek, hitro je spreminjal razpoloženje, mučile pa so ga tudi razjede na nogah, zaradi katerih je včasih komajda hodil in so ga morali nositi na stolu.

Toda Katarina je za uspešen zakon uporabila svojo veliko bistroumnost in nadarjenost. Spoprijateljila se je z njegovimi tremi otroki iz prejšnjih zakonov. Zelo se je trudila biti zabavna žena. Kadar so ga bolele noge, ga je zamotila z živahno razpravo, pogosto o verskih zadevah. Kralj je bil v svojih poznih letih ob njej precej bolj spokojen.

Zdaj skuša v mislih obnoviti svoje življenje s kraljem. Kaj je storila narobe? Premišljuje o nedavnem srečanju z njim. Tistega večera je bilo navzočih tudi nekaj njegovih dvorjanov in videti je bil dobre volje. Po svoji navadi je sprožila versko vprašanje, o katerem sta se pogovarjala že prej. Postal je razdražljiv in jo ostro ustavil. Bila je presenečena, a je odrezavost pripisala njegovi slabi volji. Običajno je imel rad take razgovore in ni nasprotoval njenemu zanimanju za verske zadeve.

Spominja se, kdo vse je bil takrat navzoč. Misli se ji neprestano vračajo k znanemu sovražniku, Stephenu Gardinerju.

Spletkarski škof

Gardiner, winchesterski škof in kraljevi svetovalec, je vpliven mož, ki nasprotuje verski reformi. Katarini zameri zaradi dvojega: njenega zanimanja za verske spremembe in vpliva pri kralju.

Henrikov glavni svetovalec, Thomas Cromwell, je Gardinerja spretno spravil s položaja glavnega kraljevega tajnika, zato je Gardiner iskal priložnost, da bi se mu maščeval. Vpleten je bil v zaroto, zaradi katere so Cromwella odstavili in usmrtili. Gardiner je bil razočaran tudi zato, ker ga je Henrik spregledal in za canterburyjskega nadškofa postavil relativno neznanega Thomasa Cranmera, ki je bil naklonjen protestantom. Henrik je na Cranmerovo srečo preprečil zaroto, ki so jo proti njemu kovali Gardiner in drugi.

Za Katarino in njene dame pa je bila vedno bolj nevarna še ena nedavna spletka škofa Gardinerja. Neka mlada žena, Anne Askew, je bila odkrita zagovornica verske reforme. V zaporu je čakala na usmrtitev zaradi krivoverstva. Toda Gardiner se je zanimal zanjo zaradi nečesa drugega. Želel je dokazati, da je imela stik z vplivnimi damami na dvoru, s čimer bi lahko obtožili tudi kraljico. Anne Askew je zasliševal Gardinerjev sodelavec, Thomas Wriothesley, eden vodilnih kraljevih svetovalcev.

Mučena na natezalnici

Wriothesley je nekaj časa zasliševal Anne, toda ni dobil potrebnega obremenilnega dokaza. Nazadnje je ukazal, naj jo privežejo na natezalnicob, čeprav se ženske po zakonu ni smelo mučiti na tej mučilni pripravi. Ko ni in ni spregovorila, sta Wriothesley in neki drug svetovalec sama navila natezalnico do konca, toda od Anne še vedno nista dobila želene informacije.

Katarino pomisel na trpljenje Anne Askew gane do solz. Zave se, da je nekdo vstopil v sobo. Približa se ji ena od dam in pove, da ji kralj pošilja svojega zdravnika, dr. Wendyja, da bi jo pregledal. Prijazen zdravnik jo vpraša, kako se počuti, in ji sporoča, da je kralj zaskrbljen za njeno zdravje.

Zdravnik ji pojasni, da mu je kralj zaupal o zaroti proti njej ter da je moral kralju priseči, da bo molčal. Kljub temu pa dr. Wendy kraljici pove vso zgodbo: kako je tistega večera, potem ko je šla od kralja, ta sarkastično pripomnil, da ga v starih letih zelo tolaži to, »da ga poučuje žena«.

Gardinerju se je tako ponudila priložnost, pa jo je pograbil. Dejal je, da kraljica daje potuho krivovercem, da je njeno delovanje izdajalsko ter da lahko škodi kraljevi avtoriteti. Dejal je še, da lahko kralju, če samo še malo potrpi, skupaj z drugimi izroči dokaz v prid temu. Jezni kralj je privolil in podpisal listino z obtožbami proti kraljici.

Dr. Wendy kraljico po tej pripovedi roti, naj gre čim prej h kralju in ga ponižno prosi odpuščanja. Samo tako bo prekanila svoje sovražnike, ki ne bodo počivali, dokler je ne bodo vtaknili v zapor v Londonski stolp in imeli dovolj dokazov, da bi jo obsodili na smrt.

Katarina uvidi modrost tega nasveta in se nekega poznega večera, ko sliši, da je kralj v svojih sobanah, skrbno obleče in ponovi, kaj bo povedala. Pridružita se ji sestra in prijateljica, lady Lane.

Modra, preudarna kraljica

Kralj sedi in se šali z nekaj svojimi dvorjani. Ženi se v pozdrav nasmehne in obrne pogovor na verske zadeve. Katarino prosi, naj prežene njegove dvome glede nekaterih postavk. Katarina takoj začuti past. Po svojih najboljših močeh mu odgovori iskreno in odkrito.

Pove mu, da je Bog ustvaril najprej moža in nato ženo, podrejeno možu, ter nadaljuje: ‚Bog je takrat določil táko razliko v naravi moža in žene; vaša visokost je tako zelo modra, jaz pa sem ji tako podrejena v vsem. Kako potem vaša visokost v tako zapletenih verskih zadevah očitno zahteva mojo sodbo?‘ Nato mu še pove, da ji on gospoduje v vsem, takoj za Bogom.

‚Ne tako,‘ odgovarja kralj. ‚Ti si postala učena v tem, da bi poučevala nas, ne pa, da bi mi poučevali ali usmerjali tebe.‘

Ona pa odvrne: ‚Če vaša visokost tako gleda na to, se zelo moti o meni. Vedno sem namreč menila, da je za ženo zelo nespodobno in nerazumno, da bi si lastila pravico dajati navodila svojemu gospodu in možu ter ga učiti. Ona je tista, ki se mora učiti od moža, on pa jo poučevati.‘ Pojasni še, da s tem, ko je z njim govorila o verskih zadevah in včasih povedala svoje mnenje, ni hotela poviševati svojih zamisli. Z razgovorom ga je hotela samo zamotiti, da ne bi tako občutil bolečin zaradi svoje bolezni.

‚Ali je res tako, ljubica?‘ vpraša kralj. ‚In s svojimi utemeljitvami nisi naklepala hudega? Potem sva sedaj spet dobra prijatelja, kakor sva bila vedno doslej.‘ Še naprej sedi, jo pokliče k sebi, toplo objame in poljublja. Pravi, da se te novice veseli bolj kakor nepričakovanega darila stotisočev funtov. Nadaljujeta prijeten pogovor, vse dokler ji okoli polnoči ne dovoli oditi.

Naslednjega dne se kralj po svoji navadi sprehaja po kraljevem vrtu, skupaj z dvorjanoma iz svoje spalne sobane. Poklical je kraljico, naj se mu pridruži, in ta primerno temu pride s tremi svojimi damami. Henrik Katarini ni povedal, da je bil to dogovorjeni čas, da bi jo prijeli. Pozabil pa je sporočiti tudi Wriothesleyju, ki naj bi jo aretiral, da sta se s kraljico spravila. Ko Henrik in Katarina tako uživata, se nenadoma pojavi Wriothesley s 40 kraljevimi stražarji, da bi aretiral kraljico in njene dame.

Henrik se nekoliko loči od družbe in pokliče k sebi Wriothesleyja, ki pred njim pade na kolena. Drugi ne morejo slišati kraljevih besed, slišijo pa, kako besno vpije: ‚Podlež! Žival! Neumnež!‘ Wriothesleyju ukaže, naj izgine izpred njegovih oči.

Kralj se vrne h Katarini, ki ga skuša pomiriti z blagimi besedami. Govori mu celo v Wriothesleyjevo dobro, češ da se je morda v tem, kar je naredil, pač motil.

Na to pa kralj odgovori: ‚Verjemi mi ljubica, da je prekanjeno podlo ravnal proti tebi, zato naj kar gre.‘

Tako je bila Katarina rešena pred sovražniki, škof Gardiner pa je izgubil kraljevo naklonjenost. Kraljica je premagala spletkarskega škofa. Igre je bilo konec.c

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 21]

Kraljica Katarina Parr

Škof Stephen Gardiner

[Vir slike]

Portret Katarine Parr: By courtesy of the National Portrait Gallery, London; Stephen Gardiner: National Trust Photographic Library/J. Whitaker

[Slika na strani 22]

Henrik VIII. je pred kraljico javno ožigosal Thomasa Wriothesleyja

[Vir slike]]

Portretiral Holbein; iz knjige The History of Protestantism (Vol. III)

[Navedba vira slike na strani 20]

Ozadje na straneh 20–22: iz knjige The Library of Historic Characters and Famous Events, Vol. VII, 1895