Most, ki je dobil ime po Vascu da Gami
Od dopisnika Prebudite se! iz Portugalske
PORTUGALSKI časopisi so se razpisali o novici: pravkar so namreč z ognjemetom slovesno odprli enega najdaljših mostov v Evropi, 17,2-kilometrski most Vasco da Gama. To se je zgodilo 29. marca 1998. Most je dobil ime po portugalskem pomorščaku, ki je v 15. stoletju odprl pomorsko pot iz zahodne Evrope v Indijo. Tako tudi novi most odpira nove poti v industrializirani sever države, k belim plažam juga, Algarve, in v Španijo.
Peti najdaljši most na svetu se razteza čez estuar reke Tejo, od portugalskega glavnega mesta Lizbone do Montija, mesta na južnem bregu reke. Viseči del mosta je dolg 826 metrov. Petinštirideset metrov pod njim lahko plujejo tudi velika pomorska plovila.
Praznični začetek
Slavje se je pravzaprav začelo z veliko zabavo že teden dni pred uradnim slovesnim odprtjem. Da, veliko veselje je bilo v nedeljo, 22. marca, ko je bilo 15.000 ljudi povabljenih na tradicionalno portugalsko jed feijoado oziroma fižolovo enolončnico. Le kje bi lahko nahranili toliko ljudi? Na novem mostu, seveda! In bilo je kaj videti. Na mostu so postavili mizo, ki je merila več kot pet kilometrov! Pojedina se je dobro obnesla. Ljudje so bili zadovoljni in hvaležni zanjo.
Vse večja potreba
Zakaj pa je bil takšen most sploh potreben? Od leta 1966 so imeli v Lizboni 1013-metrski viseči most, Most 25. aprila. Po njem se je povprečno prepeljalo 130.000 vozil dnevno. Ali si lahko zamislite zastoje ob prometni konici in ob koncu tedna? Vsakodnevni vozači so se čez most med Lizbono in južno Portugalsko vozili tudi uro ali dve, kar ni bilo prav nič nenavadno. Zaradi tega je bilo treba poiskati drugo rešitev. Šest voznih pasov na novem mostu, ki je kakih 13 kilometrov više po reki, je pot nekoliko olajšalo. Most je narejen tako, da bodo lahko nekoč, ko ga bo prečkalo 52.000 vozil dnevno, dodali še po en vozni pas v vsako smer. Upajo, da bo promet tekel hitro, saj bo omejitev hitrosti 100 kilometrov na uro.
Čez most
Pridružite se nam, ko prihajamo na most z južne strani, iz Montija. Za nami ostajata kopno in močvirje, mi pa smo zdaj nad 10 kilometrov široko reko Tejo. Pravkar je visoka plima in z vseh strani nas obdaja voda. Zaščitna ograja in 1500 opornih stebrov po vsej dolžini mosta nam dajejo občutek varnosti.
Zdaj smo prispeli do visečega dela mostu. Napete žice se z vrha dveh 150-metrskih stolpov širijo kakor zmagoslavna jadra. Temelji opornih stebrov segajo od 50 do 65 metrov globoko. Most pa je varen še pred nečim drugim, namreč pred sunki vetra do 220 kilometrov na uro in pred štiriinpolkrat močnejšimi potresnimi sunki od tistih ob potresu leta 1755, ko je bila uničena večina Lizbone.
Na koncu mostu Vasco da Gama, na severovzhodnem robu Lizbone, nas pozdravijo palmova drevesa. Če želimo, lahko nadaljujemo pot po avtocesti proti severu države. Tako je zaradi tega novega mostu po dobrem omrežju avtocest mogoče prepotovati razdaljo od Algarve na jugu do province Minho na severu, ne da bi se nam bilo treba prebijati skozi kaotični lizbonski promet!
Varnostni ukrepi
Pri gradnji tega mostu so posebno pozornost posvetili varnostnim ukrepom. Že samo zaradi okvare avta bi lahko nastal velik prometni zastoj. Toda na mostu in njegovih dostopih je spretno nameščenih 87 video kamer, ki so povezane z monitorji na policijski postaji in v prometnem nadzornem središču. Po njih lahko spremljajo vse neobičajne dogodke v prometu. Če se kak avto ustavi, se v nadzorni sobi sproži alarm.
Poleg tega sta na 17-kilometrskem mostu na vsakih 400 metrov postavljena še po dva SOS telefona, skupaj torej 36 parov takih telefonov. Kako pa deluje sistem reševanja v nujnih primerih? Po mostu redno vozijo posebna vozila, s katerimi poskrbijo za morebitne potrebe, tudi za gašenje ognja in vleko vozil.
Kaj pa drastične vremenske spremembe? V dveh meteoroloških postajah merijo hitrost, jakost in smer vetrov ter opazujejo vozne in vremenske razmere, katerim nato prilagajajo tudi omejitev hitrosti vožnje.
Simetrične poteze mosta so še lepše ponoči, ko je ta razsvetljen s 1200 obcestnimi svetilkami.
Ekološki izzivi
Dokončna odločitev o tem, kje naj bi stal novi most, ni bila lahka naloga. Kaj vse pa je bilo treba upoštevati?
Velik izziv je bilo okolje, saj most prečka naravni rezervat za ptice, ki je na enem največjih estuarjev v zahodni Evropi. Obširno je bilo treba preučiti zaščito rastlinja, rib, ptic, arheoloških najdb, kakovosti vode in zraka ter na stotine hektarjev solin. Zakaj estuar reke Tejo privablja živalstvo divjine? Ker je eden najpomembnejših močav na Portugalskem in v Evropi ter zato idealno vališče za mednarodno zaščitene ptice selivke, med katere spadajo polojnik, beločeli deževnik in mala čigra. Jeseni in pozimi se ob visoki plimi v ta slana močvirja zateka na tisoče ptic.
Upoštevati so morali tudi dolgoletne ribogojnice. Poskrbeti je bilo treba za čim manjše vznemirjanje rib. Tri tisoč rib, predvsem morskih listov in brancinov, so označili, da bi lahko nadzorovali ribja gojišča.
To tiho naravno okolje je človek nenadoma približal mestu. Koliko bo naravnemu okolju to škodovalo? Upajo, da bodo z ukrepi za zaščito tega dragocenega južnega brega, kolikor bo mogoče, zaščitili naravno bogastvo tega rezervata.
Most Vasco da Gama je res velik dosežek v napredku gradbeništva, arhitekturne lepote in simetrije. Portugalska je lahko upravičeno ponosna na most, ki je dobil ime po Vascu da Gami!
[Zemljevid/slika na strani 15]
(Lega besedila – glej publikacijo)
PORTUGALSKA
ŠPANIJA
[Zemljevid]
PORTUGALSKA
Lizbona
Montijo
Most Vasco da Gama
[Vir slike]
Courtesy of Lusoponte/Sonomage