Mostovi – kaj bi brez njih?
»Hvali most, po katerem si hodil.« (George Colman, angleški dramatik iz 19. stoletja)
KDAJ ste nazadnje šli čez kak most? Ali ste ga sploh opazili? Milijoni ljudi vsak dan prečkajo mostove. Jemljemo jih kot nekaj samoumevnega. Hodimo ali vozimo se po njih, pa tudi pod njimi, in morda nanje niti ne pomislimo. Toda kaj, če jih ne bi bilo tam?
Človek in žival lahko že tisočletja prečkata sicer neprehodne vrzeli, najsibo reko, brezno ali grapo, prav zaradi takšnih ali drugačnih mostov. Nekatera mesta, denimo Kairo, London, Moskva, New York, Sydney in mnoga druga, si je brez mostov kar težko predstavljati. Da, mostovi imajo že kar lepo preteklost.
Mostovi nekoč
Pred več kot 2500 leti je babilonska kraljica Nitocris zgradila most čez reko Evfrat. Zakaj? Grški zgodovinar Herodot odgovarja: »Reka je delila [Babilon] na dva jasno ločena predela. Če je za vlade prejšnjih kraljev kdo hotel priti iz enega dela v drugi, je moral prečkati reko s čolnom, kar pa je po mojem moralo biti zelo težavno.« Nitocris je gradbene materiale, kot so bili les, žgana opeka in kamniti bloki, povezala z železom in svincem ter tako postavila most čez eno najznamenitejših rek starega veka.
Včasih mostovi vplivajo na tok zgodovine. Ko je perzijski kralj Darej Veliki krenil na vojaški pohod proti Skitom, je hotel iz Azije v Evropo po najkrajši možni kopenski poti. To je pomenilo, da bi moral s svojo vojsko 600.000 mož prečkati bosporski preliv. S čolni bi ga bilo nevarno prečkati zaradi goste megle in zahrbtnih morskih tokov. Zato je Darej čolne povezal in tako naredil plavajoči 900-metrski pontonski most. Danes prečkanje preliva ni več tako težavno. V turškem Istanbulu se lahko z avtomobilom prepeljete po Bosporskem mostu v manj kot dveh minutah.
Če preučujete Biblijo, se morda spomnite, kdaj je prav to, da ni bilo mostu, vplivalo na tok zgodovine. Pomislite, kaj se je zgodilo, ko je babilonski kralj Nebukadnezar oblegal otoški del mesta Tira. Trinajst let ga je skušal zavzeti, toda zaman. Delno tudi zato, ker med otokom in kopnim ni bilo mostu. (Ezekiel 29:17–20) Tega otoškega dela niso zavzeli še nadaljnjih tristo let. To je uspelo šele Aleksandru Velikemu, ki je zgradil nasip od kopnega do otoka.
V prvem stoletju so ‚vse poti vodile v Rim‘, toda Rimljani so za povezavo svojega imperija poleg cest potrebovali tudi mostove. Rimski gradbeniki so ločne mostove gradili tudi s po 8 ton težkimi kamni. Ti mostovi so bili tako dobro skonstruirani, da nekateri stojijo še po več kot dva tisoč letih. Njihovi akvadukti in viadukti so bili dejansko prav tako mostovi.
V srednjem veku so bili mostovi včasih kot utrdbe. Leta 944 n. š. so Sasi zgradili lesen most čez reko Temzo v Londonu, da bi se ubranili pred napadom Dancev. Skoraj tristo let kasneje so na istem mestu postavili Stari londonski most, ki so ga poveličevali v zgodovini in rimah.
Ko je v Angliji zavladala kraljica Elizabeta I., Stari londonski most ni bil več samo kamena utrdba. Na mostu so postavili hiše. V pritličju teh so bile trgovine. Kaj pa je bilo v gornjih nadstropjih? Tam so živeli premožni trgovci in celo člani kraljevega dvora. Londonski most je postal središče družabnega življenja v Londonu. Z najemnino, ki so jo pobirali za trgovine in stanovanja, so si pomagali pri vzdrževanju mosta, seveda pa je bilo treba za prehod plačati tudi mostnino!
Medtem ko so Evropejci gradili mostove iz lesa in kamenja, so jih južnoameriški Inki izdelovali iz vrvi. Takšen znani most je Most sanluiškega kralja, ki povezuje bregova reke Apurímac v Peruju. Inki so rastlinska vlakna spletli v vrvi, široki kakor človeško telo, ju položili čez kamene stebre in nato raztegnili čez reko. Ko so oba konca vrvi zavarovali, so na ti nosilni vrvi obesili brv iz desk in si tako naredili cestišče. Vzdrževalne skupine so vrvi obnavljale vsaki dve leti. Ta most so tako dobro izdelali in zanj skrbeli, da je vzdržal še petsto let!
Mostovi in naše spreminjajoče se potrebe
Mostovi morajo zdržati potrese, močne vetrove in temperaturne spremembe. Videli smo, da so gradbeniki še pred nedavnim gradili mostove iz lesa, opeke ali kamenja. Ko pa so ljudje proti koncu 19. stoletja začeli uporabljati avtomobile, je bilo treba dotedanje mostove izboljšati in povečati, da bi lahko čeznje peljala tudi težja vozila.
Izum parne lokomotive je prav tako pospešil gradnjo in oblikovanje mostov. Najustreznejše železnice so se pogosto vile čez široke rečne struge ali globeli. Ali bi lahko zgradili kak most, s katerim bi premostili to vrzel in ki bi lahko vzdržal težo vse daljših vlakovnih kompozicij tovornih vlakov? Nekaj časa so gradili litoželezne mostove. Eden takih najbolj znanih mostov iz začetka 19. stoletja je viseči most čez Menajski preliv v Severnem Walesu. Skonstruiral ga je škotski gradbenik Thomas Telford, zgradili pa so ga leta 1826. Dolg je 176 metrov in ga še vedno uporabljajo! Toda lito železo se je rado krhalo in mostovi so pogosto zatajili. Proti koncu 19. stoletja pa so začeli izdelovati jeklo. Ta material je imel primerne lastnosti za gradnjo daljših in varnejših mostov.
Tipi mostnih struktur
Obstaja sedem glavnih tipov mostov. (Glej okvir zgoraj.) Tu bomo na kratko spregovorili o dveh.
Previsni mostovi imajo na vsaki strani reke po en masivni stolp. V vsak stolp je vsidrana greda, podobno kakor je odskočna deska pritrjena za rob bazena. Most dokončajo tako, da gredi na sredi nepremično povežejo.
Nad deročo reko ali zelo mehko rečno strugo se pogosto raje odločijo za to previsno konstrukcijo, ker pri njej ni treba zabijati stebrov na sredi rečne struge. Previsni mostovi so zaradi svoje togosti ravno pravšnji za težka prometna sredstva, kakršni so vlaki.
Morda ste videli cirkuškega akrobata, kako hodi po napeti vrvi. Ali vam je prišlo na misel, da pravzaprav hodi po mostu – visečem mostu? Nekateri današnji viseči mostovi niso prav dosti zahtevnejši od napete vrvi. Morda so le iz kabla, ki je vsidran na obeh straneh vrzeli, na njem pa visi košara. Potnik se usede vanjo in se požene v rahlem loku navzdol, dokler ne dospe na drugo stran. Ljudje povsod po svetu že ves čas uporabljajo preproste viseče brvi.
Seveda pa bi si težko zamislili, kako se z avtomobilom peljete po takem mostu iz vrvi. Toda ko so iznašli železne verige in jeklene kable, je bilo mogoče zgraditi viseče mostove z večjo nosilnostjo. Pri sodobnih visečih mostovih je lahko glavna razpetina dolga tudi 1200 metrov ali več. Viseči most je običajno iz dveh jeklenih temeljnih stebrov, ki podpirata vsak svoj stolp. Na ta stolpa in pod njima ležečo cesto sta pritrjena jeklena kabla iz tisočih žic. Kabla sta glavna nosilca teže ceste in vozil. Pravilno zgrajeni viseči most je eden najvarnejših mostov na svetu.
Morda so vam bili mostovi prej nekaj samoumevnega. Toda ko boste naslednjič šli preko kakega znanega mosta, se vprašajte: ‚Kaj vem o njem? Kdaj so ga zgradili?‘ Podrobno si ga oglejte. Ali je previsni, viseči ali kak drug? Zakaj so izbrali ravno ta tip mostu?
Ko boste torej na mostu, poglejte z njega in se vprašajte: ‚Kaj bi brez njega?‘
[Okvir/slika na strani 12]
TIPI MOSTOV
1. GREDNE MOSTOVE pogosto gradijo za avtoceste. Grede slonijo na stebrih oziroma opornikih. Ti mostovi so lahko dolgi do 300 metrov.
2. PALIČNE MOSTOVE podpira ogrodje iz rešetk trikotastih oblik. Po njih pogosto teče železnica, gradijo pa jih čez soteske, reke in druge ovire.
3. Pri LOČNIH MOSTOVIH je vsaka razpetina en lok. To je eden najstarejših tipov mostov. Rimljani so s takimi loki gradili svoje akva- in viadukte, loke pa so sklenili s sklepniki. Mnogi od teh mostov stojijo še danes.
4. VISEČI MOSTOVI Z NOSILNIMI JAMBORJI spominjajo na viseče mostove, le da so kabli povezani neposredno s stolpoma.
5. PREMIČNE MOSTOVE lahko dvignejo ali obrnejo ter tako omogočijo ladjam, da plujejo mimo. Dober primer takšnega mostu je londonski Tower Bridge.
6. PREVISNI MOSTOVI so pojasnjeni v besedilu članka.
7. VISEČI MOSTOVI so pojasnjeni v besedilu članka. (World Book Encyclopedia, 1994)
[Tabela na strani 13]
NEKAJ ZNAMENITIH MOSTOV
VISEČI
Storebaelt Danska 1624 m
Brooklyn ZDA 486 m
Golden Gate ZDA 1280 m
Jiangjin Jangce Kitajska 1385 m
PREVISNI
Forth (dve razpetini) Škotska 521 m vsaka
Quebec Kanada 549 m
Mississippi River ZDA 480 m
JEKLENI LOČNI
Sydney Harbour Avstralija 500 m
Birchenough Zimbabve 329 m
VISEČI Z NOSILNIMI JAMBORJI
Pont de Normandie Francija 856 m
Skarnsundet Norveška 530 m
[Slika na strani 10]
Današnji gredni most nad starim ločnim mostom v Almeríi v Španiji
[Slika na strani 13]
Brooklynski most v New Yorku v ZDA (viseči)
[Slika na strani 13]
Tower Bridge v Londonu v Angliji (premični)
[Slika na strani 13]
Sydney Harbour v Avstraliji (ločni)
[Slika na strani 13]
Seto Ohaši na Japonskem (viseči z nosilnimi jamborji)