Spoprijeti se z Alzheimerjevo boleznijo
»MOJ mož Alfie je bil delovodja v enem od južnoafriških rudnikov zlata,« pojasnjuje Sally. »Osupnila sem, ko mi je dejal, da se želi upokojiti. Star je bil šele 56 let, pa tako bister in priden delavec. Kasneje so mi njegovi sodelavci povedali, da je začel nenavadno napačno presojati. Pogosto so to pred drugimi zakrivali.
Po njegovi upokojitvi sva kupila hotel. Alfie je bil spreten, zato sva menila, da se bo zaposlil s popravili stavbe. Toda namesto tega je vedno poklical koga drugega, ki je določeno delo obvladal.
Tisto leto je šla z nama na dopust na durbansko obalo tudi najina triletna vnukinja. Zelo rada je skakala na trampolinu, ki je bil takoj čez cesto našega stanovanja. Neko popoldne okoli 16.30 jo je Alfie odpeljal tja in dejal, da se bosta vrnila čez pol ure. Do 19.00 ju še ni bilo. Poklicala sem policijo, a so mi dejali, da začnejo pogrešane iskati šele 24 ur po izginitvi. Te noči sem mislila, da bom znorela. Vedno znova sem si predstavljala, kako so ju ubili. Naslednji dan okoli poldneva je nekdo potrkal na vrata. Zagledala sem Alfieja z vnučko v naročju.
‚Kje sta bila?‘ sem vprašala.
‚Ne bodi huda name,‘ je odvrnil. ‚Ne vem.‘
‚Babi,‘ je pojasnila vnukinja, ‚zgubila sva se.‘
Si predstavljate? Samo čez cesto sta morala, pa sta se zgubila! Še vedno ne vem, kje sta tisto noč prespala. Kakor koli že, našel ju je neki prijatelj in ju napotil v naše stanovanje.«
Po tem neljubem pripetljaju je Sally odpeljala Alfieja k nevrologu. Ta je potrdil, da gre za demenco (pojemanje umskih sposobnosti). Izkazalo se je, da je Alfie imel Alzheimerjevo bolezen (AB), za katero doslej še ni učinkovitega zdravljenja oziroma zdravila.a V britanski reviji New Scientist piše, da je AB »četrti najmnožičnejši ubijalec v razvitem svetu, takoj za srčnimi boleznimi, rakom in možgansko kapjo«. Rekli so ji »glavna kronična starostna bolezen«. Toda AB lahko nastopi že relativno zgodaj, kakor je to bilo pri Alfieju.
Vse več ljudi v bogatih deželah živi dlje, zato so številčne napovedi obolelih za demenco zelo vznemirljive. Po neki študiji utegne biti med letoma 1980 in 2000 v Britaniji 14-odstotni porast te bolezni, v Združenih državah 33-odstotni in v Kanadi 64-odstotni. Leta 1990 so v neki avstralski televizijski dokumentarni oddaji dejali: »Ocenjujejo, da je zdaj v Avstraliji 100.000 ljudi obolelih za Alzheimerjevo boleznijo. Toda do konca tega stoletja jih bo že 200.000.« Menijo, da bo na svetu do leta 2000 za to boleznijo zbolelo 100 milijonov ljudi.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen?
Raziskali so že številne možne vzroke za AB, a pravi vzrok ostaja neznan. Kljub temu pa vemo, da se pri AB postopoma razkrojijo možganske celice, tako da se deli možganov dobesedno skrčijo. Najhuje so prizadeti tisti deli, ki sodelujejo pri pomnjenju in razmišljanju. Celice možganskega sistema, ki sodelujejo pri čustvovanju, so prizadete v zgodnjem stadiju bolezni, kar se vidi v spremembi osebnosti. Drugi deli možganov, povezani z vidom in tipom, ter motorični del možganske skorje, ki usmerja mišično dejavnost, pa so lahko prihranjeni za kasneje. Te spremembe, pojasnjuje Scientific American, »privedejo do značilne, tragične slike človeka, ki lahko hodi, govori in je, ne more pa razumeti, za kaj gre«.
Bolezen običajno traja od 5 do 10 let, včasih pa tudi več kot 20 let. Bolj ko napreduje, manj je bolnik sposoben. Sčasoma morda niti ne prepozna več svojih ljubljenih. Bolezen ga v zadnjih stadijih ponavadi priklene na posteljo in bolnik ne more niti govoriti niti se hraniti. Toda mnogi umrejo že prej, zaradi drugih vzrokov.
Ko se AB pojavi, ne povzroča telesnih bolečin, veliko pa je čustvenih ran. Razumljivo je, da nekateri sprva glede tega nič ne ukrepajo in upajo, da bo težava minila.b Toda zelo koristno se je z boleznijo spoprijeti in se naučiti, kako lajšati čustveno bolečino, ki jo povzroča. »Ko bi le prej vedel, kako lahko pešanje spomina prizadene bolnika,« je dejal Bert, čigar 63-letna žena ima AB. Da, družinam res pomaga, če se seznanijo z naravo te bolezni, pa tudi s tem, kako jo obvladovati. Prosimo, pridružite se Prebudite se!, ko bo v naslednjih dveh člankih preiskal te in druge dejavnike.
[Podčrtna opomba]
a AB so poimenovali po Aloisu Alzheimerju, nemškem zdravniku, ki je leta 1906 prvi opisal to bolezen, potem ko je obduciral truplo pacienta s hudo demenco. Menijo, da gre pri več kot 60 odstotkih demence za AB, ki prizadene vsakega desetega človeka po 65. letu starosti. Drugo, multiinfarktno demenco pa povzročijo manjše kapi, ki poškodujejo možgane.
b Opozorilo: Preden komu potrdijo, da ima AB, je nujen temeljit zdravniški pregled. Kakih 10 do 20 odstotkov demence povzročajo ozdravljive bolezni. Tako knjiga How to Care for Aging Parents glede diagnosticiranja AB pojasnjuje: »Alzheimerjevo bolezen je mogoče zatrdno diagnosticirati šele z obdukcijskim pregledom možganov, toda zdravniki lahko izločijo druge možnosti in nato postavijo diagnozo z izločevalnim postopkom.«
[Slika na strani 4]
Menijo, da bo do leta 2000 na svetu 100 milijonov obolelih za Alzheimerjevo boleznijo