Nekoliko drugačen raj

Od dopisnika Prebudite se! iz Kanade

STOJITE na gornjem pobočju soteske in opazujete dolino pod sabo. Osupli občudujete pokrajino, ob kateri vam zastaja dih – valoviti griči in strme globeli. Zdi se, da se pred vami razprostira neskončno travno morje. Mimo sunkovito zapiha veter z močnim vonjem po kadulji, vonju prerije.

Zamislite si! Pred samo dvesto leti bi lahko potovali dneve in dneve, ne da bi spred oči zgubili velikih čred bizonov, zaradi katerih so kanadske travane kar počrnele. Čutili bi lahko, kako se ob topotu milijonov parkljev tresejo tla pod vašimi nogami. Celo znamenite selitve afriških živali se ne bi mogle primerjati z bizoni, ki so tavali po tem velikem morju trave.

Zdaj na njihovo tukajšnje bivanje spominjajo redka preostala znamenja – veliki kamni, ob katere so se drgnili bizoni. Otipate lahko zglajene vogale, na tleh okoli kamnov pa vidite prave jarke, ki jih je naredilo tisoče bizonov, ko so se drgnili ob te kamne, ker jih je srbela koža. V oči vam ne zvabi solze le močan zahodni veter, temveč tudi silno spoštovanje, ko zrete v lepote stvarstva, ki vas obkrožajo in sitijo vaše občutke. Kje pa ste? Na obisku v nekoliko drugačnem raju.

Nekoliko drugačen park

Dobrodošli v narodnem parku Grasslands na jugozahodu Saskatchewana v Kanadi, v edinem severnoameriškem parku, ki je bil ustanovljen zato, da bi se ohranila nedotaknjena prerija z različnimi travami. Park je pravzaprav sestavljen iz vzhodnega in zahodnega dela, ki sta drug od drugega oddaljena 22,5 kilometrov. Sčasoma bo zajemal 900 kvadratnih kilometrov površine.

Področje je neravno in posejano z mnogimi izzivalnimi ovirami. Najboljše ga je raziskovati peš ali na konju. Tisti, ki imajo pustolovskega duha, lahko nekaj dni taborijo pod zvezdnatim nebom. Toda nikar ne pozabite vzeti s seboj dovolj vode in drugih nujno potrebnih reči. (Glej okvir »Raziskovanje parka«.) Med potovanjem po parku ne boste videli ne modernih zgradb, ne širokih asfaltnih ali makadamskih cest, ne električne napeljave, ne smetišč, ne parkirišč. Morda še na človeka ne boste naleteli. To je res nekoliko drugačen raj! Ko enkrat vstopiš vanj, si v svetu izjemne lepote.

Severnoameriške velike planjave spadajo med najbolj drastično spremenjene ekosisteme na svetu. Pred slabimi dvesto leti je bila tod popolna divjina, nedotaknjeno področje. Danes pa je na primer ostalo neindustrializirane le še nekaj manj kot 25 odstotkov mešano-travnate kanadske prerije. Zamisel, da bi to travnato prerijo zaščitili, tako da bi jo proglasili za park, se je pojavila že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Več kot stoletje kasneje, leta 1957, se je Saskatchewanska naravoslovna družba začela ukvarjati z ustanavljanjem narodnega parka.

Toda šele leta 1988 so z zveznim pokrajinskim sporazumom ustanovili narodni park Grasslands. V njem in drugih parkih kanadskih prerij je zdaj zaščitenih 22 rastlin, sesalcev in ptic, ki so na kanadskem uradnem seznamu ogroženih vrst. Obenem so zaščitene še mnoge druge vrste. Nekaterih ni najti nikjer drugje na svetu.

Park Grasslands je dežela podnebnih skrajnosti. Ker leži sredi celine, do njega ne seže blažilni vpliv nobenega od oceanov. Zato se lahko temperatura pozimi spusti tudi do –50° C, poleti pa niso nič neobičajnega niti temperature nad 40° C. Dežja je izredno malo in stalno piha, tako da je podnebje precej ostro.

Ne glede na to pa je tam ogromno divjih živali, ki jih sprva mogoče sploh ne boste opazili. Bodite potrpežljivi in vztrajni, še posebej ob zori ali v mraku, in morda boste imeli priložnost fotografirati jelene, kojote, rise, oslovske zajce, pelinove peteline, klopotače, kunčje sove, kraljeve kanje, planinske orle, eksotične viloroge antilope (zanje pravijo, da so najbrž najhitrejše velike živali v Severni Ameriki) ali edino preostalo kolonijo črnorepih prerijskih psov v Kanadi. Videli boste še mnoge druge ptice ter žuželke in rastline, ki so značilne za to področje.

Pisana zgodovina pokrajine

Če nameravate obiskati ta edinstveni park, vas spodbujamo, da o tem področju prej kaj raziščete. Odkrili boste, da ima bogato zgodovino. Še vedno je tam na primer markirana zgodovinska Severozahodna pot konjenikov policistov v rdečih ogrinjalih. Leta 1874 so kanadske oblasti slišale za nemire med domačini in belci, zato so na zahod poslale odred tristotih konjenikov policistov, da bi vpeljali zakon in red. S tem so tudi pomirili strahove mnogih, da bodo Združene države kmalu zasedle zahodni del Kanade. Možje so nosili svetlordeča ogrinjala in jezdili na lepo opremljenih konjih. Odred je ustvaril tako osupljiv vtis, da se pot, po kateri so šli, še dandanes imenuje Pot rdečih ogrinjal.

Zanimivo, da se je leta 1878 na to področje preselil eden najbolj strah zbujajočih indijanskih bojevnikov v Severni Ameriki, veliki poglavar Sjujev, Sedeči bik. Potem ko so Sjuji premagali Custerjeve sile pri Malem Bighornu, je na tisoče ameriških Sjujev zbežalo v ta del Kanade, da bi našli zatočišče pred ameriško konjenico.

V parku je kakih 1800 arheološko pomembnejših najdišč, ki sežejo celo dlje v zgodovino. Na mnogih gorskih grebenih, vrhovih gričev in na slemenih lahko najdete velike kamne, razporejene v krogih. To so tepee oziroma tipi obroči. S temi kamni so bili nekoč pritrjeni robovi tipijev (šotorov) iz bizonje kože, da jih ne bi odpihnil veter. Tu je tudi mnogo med seboj povezanih staroveških bizonjih pregonskih poti, ki so jih uporabljali prerijski Indijanci. Pred mnogimi stoletji je bilo to področje bogato lovišče za plemena Gros Ventre, Krije, Asiniboine, Črne noge in Sjuje.

Sežimo še dlje v zgodovino: na vzhodnem delu parka so med zelo spranimi ilovnatimi griči Killdeer Badlandov odkrili dinozavrove ostanke.

Čudovit razgled

Če vas nista prevzela že raznolikost ter bogastvo flore in favne ali zanimiva zgodovina te dežele, bo to gotovo naredila sama veličastna in razgibana pokrajina. Tukaj slišite nešteto ptic, vonjate kaduljo, na koži pa čutite vroče sonce in veter. Okus hrane, pripravljene na prenosnem gorilniku, bogati še panoramski razgled, ki je nenehna paša za oči. Predvsem pa lahko opazujete celotno obzorje, še posebej vzdolž Poti razlage dveh dreves, ki je v zahodnem delu parka. Širno jasno modro nebo tu in tam krasi bel puhast oblak, ki visi nad vami kakor plavajoča gora. Pestra pokrajina vas navdaja s silnim občutkom svobode ter hkrati majhnosti in spoštovanja.

V preriji ni pomembno le, kaj vidite, temveč tudi, kaj občutite. In to, kar čutite do te pokrajine, vas bo ponovno privabilo v ta nekoliko drugačni raj. Doživetje vam napolnjuje srce s hvaležnostjo. V mislih hvalite Velikega stvarnika, Jehova, ki je vse to postavil semkaj. Kmalu bo nastopil dolgo pričakovani dan, ko bo vsa zemlja postala raj, in to v vsej svoji naravni lepoti.

[Okvir na strani 26]

Raziskovanje parka

Ne pozabite

1. Prijavite se pri osebju parka in si pred vstopom v park priskrbite informacijsko gradivo.

2. S seboj imejte dovolj pitne vode. Ta je na razpolago le v informacijskem centru parka.

3. Nosite klobuk, ki vas bo ščitil pred soncem, in čvrste, udobne čevlje, ki vam bodo zavarovali gležnje pred bodičastimi kaktusi.

4. S sabo imejte palico, da z njo mahate pred sabo, ko hodite skozi visoko travo in grmičevje.

5. Če imate fotoaparat in daljnogled, ju vzemite s seboj. Živali je najboljše opazovati ob zori in v mraku.

POZOR: Rok ali nog ne vtikajte tja, kamor ne vidite. Klopotače lahko pičijo, kadar so ogrožene ali jih presenetite. V narodnem parku je prepovedano vznemirjati ali loviti divje živali.

[Vir slike na strani 25]

Vse slike: Parks Canada