Pogled v svet

V Grčiji ponovno razmišljajo o verski svobodi

»Videti je, da zadnje čase [grško] vlado skrbijo vprašanja o pravici do verske svobode, pri čemer razmišljajo tudi o še ne sprejetem ustavnem amandmaju,« poroča atenski časopis To Vima. »Sestavili so neuradni odbor znotraj ministrstva za zunanje zadeve. Ta naj bi ponovno pregledal zakonski okvir, ki se tiče vprašanj o verski svobodi, zakone diktatorja Metaksasa, po katerih je spreobračanje kaznivo dejanje, in pogoje, pod katerimi lahko nepravoslavne verske manjšine ustanavljajo cerkve in prostore za shajanje.« Poročilo v nadaljevanju pravi, da je do tega prišlo v glavnem zaradi številnih pravnih zadev, ki so jih Jehovove priče iz Grčije predložili Evropskemu sodišču za človekove pravice.

Latinščina je živa

Latinščina ostaja uradni jezik Vatikana, čeprav so jo v 1960-ih umaknili iz liturgije rimskokatoliške cerkve. Izvedenci sicer prevajajo papeške dokumente v latinščino, a jo sedaj tudi v samem Vatikanu malo uporabljajo. Novembra 1997 pa je papež tožil nad tem, da se vse manj govori latinsko, in spodbudil k oživitvi tega jezika. Medtem je skupina vatikanskih učenjakov končala osemletni projekt – sodobni latinski slovar. Novodobni izrazi, kot so »aerosolna razpršila«, »letališče«, »veleblagovnica«, »taksi« in »prometni zastoj« imajo sedaj svoje latinske ustreznike. Celo povsod navzoči prenosni telefon je postal telephonium cellulare. Za navdušence nad latinščino pa je še ena boljša novica. Neki rimski duhovnik je na internetu sestavil spletno stran v latinščini, poroča londonski The Times.

»Klonirani« kipi

Do leta 2000 bodo morda vsi kipi v rimskih javnih parkih kopije. Zakaj? »Če hočemo ohraniti spomenike, ni druge izbire kot kopije,« pojasnjuje Carla Benocci, članica enega od rimskih zgodovinskih društev. Dodala je, da nekateri med njimi »hudo propadajo; poškodovani so zaradi časa, avtomobilov, vandalov in prejemnikov ukradenega blaga«. S poskusi ugotavljajo, kateri materiali bi zagotavljali isti estetski učinek kakor originali in bi bili hkrati odporni proti smogu in vandalom. Nekateri »kloni« so iz umetne smole, drugi iz cementa, prekritega z marmornim prahom. So »tako podobni originalom«, pravi Benoccijeva, »da so jih tatovi zamenjali za prave. Enemu [,klonu‘] so odnesli glavo, drugega pa skušali ukrasti v enem kosu.« Kaj pa bo z originali? Shranili jih bodo v muzejih, kjer se jih bo lahko brez nevarnosti občudovalo.

Nedohranjenost mori otroke

»Nedohranjenost pomori več otrok kakor katera koli epidemija, naravna nesreča ali vojna,« poroča francoski dnevnik Le Monde. Ocenili so, da vsako leto zaradi nezadostne prehrane umre skoraj sedem milijonov otrok. Poročilo Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) za leto 1997 kaže, da letno umre 12 milijonov otrok, mlajših od pet let. Od tega jih zaradi nedohranjenosti umre kar 55 odstotkov. Nedohranjenost torej ubija otroke, povzroča pa tudi veliko telesnih in duševnih okvar ter slabi imunski sistem. V južni Aziji je nedohranjen kar vsak drugi otrok, v Afriki pa vsak tretji. Toda ta problem je razširjen tudi v industrializiranih deželah. Unicef na primer poroča, da v Združenih državah vsak četrti otrok pod 12 letom starosti ne dobi potrebnih hranljivih snovi.

Je na Luni voda?

Kaže, da je vesoljska sonda Lunar Prospector na polarnih območjih Lune odkrila zmrznjeno vodo, poroča The New York Times. Instrumenti vesoljske sonde zaznavajo vodik in po mnenju nekaterih, bi se vodik na Luni najverjetneje lahko pojavljal prav kot element vode. Menijo, da je voda v obliki majhnih kristalov ledu, pomešanih z delci tal. Kaže pa, da zavzema 1 odstotek skalnatih tal ali manj. Nekateri znanstveniki že napovedujejo, da bi voda lahko vzdrževala kolonije ljudi ter dajala vodik in kisik za gorivo vesoljskim sondam, ki bi jih izstrelili z Lune. Druge pa skrbi, da vode, tudi če na Luni res je, ne bi bilo ekonomično pridobivati. Dr. Bruce Murray s Kalifornijskega tehničnega inštituta je dejal, da bi bilo vodo ceneje dovažati z Zemlje, kakor pa jo pridobivati na Luni.

Opozorilo pred blažilci bolečin

»Sorazmerno majhni prekomerni odmerki paracetamola – ki je aktivna sestavina tylenola, excedrina in številnih drugih zdravil v prosti prodaji – lahko resno poškodujejo jetra, še zlasti če se ga meša z alkoholom,« svari revija Health, posledica je lahko tudi smrt. »Večina ljudi misli, da lahko vzame dva- ali trikratni priporočeni odmerek, ne da bi jim to škodilo,« pravi William Lee, specialist za interno medicino na Univerzi teksaškega jugozahodnega medicinskega centra. »Pri tem zdravilu pa ni tako.« Ko telo razgrajuje paracetamol, nastaja stranski produkt, ki je za jetra strupen. Jetra se zaščitijo z razstrupljevalnim agensom glutationom. Vendar pa lahko prekomeren odmerek paracetamola premaga obrambo jeter. Alkohol izprazni zalogo glutationa, zato je še zlasti tvegano, če se zdravilo vzame po nekaj alkoholnih napitkih. In ker je paracetamol najti kar v 300 izdelkih, ga kaj lahko vzamemo preveč, ne da bi se tega sploh zavedali.

Učne ure o ugrabitvi

Otroci v tajvanskih šolah imajo sedaj novi šolski predmet – učne ure o ugrabitvi. »Tajvanski otroci so, poleg filipinskih, v največji nevarnosti pred ugrabitvijo, saj tam povprečno ugrabijo kar enega otroka na vsake 2,5 dni,« poroča Asiaweek. Starše skrbi, da bo naslednja žrtev ugrabiteljev njihov otrok, saj kriminal še naprej narašča. Zato so zaprosili za omenjeni program. Otroke pri tem predmetu učijo, naj bodo previdni, ko hodijo sami, ko nameravajo stopiti v dvigalo in ko se vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi. Učijo jih tudi, naj se pazijo sumljivih ljudi in kako ravnati, če jih ugrabijo. Kljub neprijetni vsebini tega predmeta, se trudijo otrokom pomagati, da bi na življenje gledali pozitivno.

Vrnitev iz »izumrtja«

Mislili so, da je gozdni čuk izumrl, saj že 113 let ni bilo dokazov, da bi ga kdo videl. Sedaj pa so ga opazili in fotografirali na gozdnem področju blizu Shahade (Indija), severovzhodno od Bombaja. Ta 20 centimetrov dolgi rjavi ptič ima velike oči in razkazuje neobičajno velike noge, kremplje in kljun. »Velja za eno skrivnostnih ptic Indije,« pravi Pamela Rasmussen z Narodnega naravoslovnega muzeja v Washingtonu, ki je še z dvema kolegoma posnela fotografije. »To je ena od tistih stvari, ki se vam zgodijo le enkrat v življenju.« Drugi dve skrivnostni indijski vrsti, za kateri pa ni dokumentiranih dokazov, da sta preživeli, sta rožnatoglava raca, ki so jo nazadnje videli v 1930-ih, in himalajska gorska prepelica, ki je niso videli že več kot 100 let.

»Idealna mehka droga«?

Čokolado hvalijo že dolga stoletja, ker deluje kot poživilo, antidepresiv in afrodiziak. Nedavne raziskave pa kažejo, da utegne čokolada res vplivati na »nivo tesnobe, notranji mir in spolno vedenje«, poroča francoski časopis Le Monde. Znanstveniki so v čokoladi odkrili snov, ki ima nekaj podobnih lastnosti kakor amfetamini, in še eno z »očitnimi antidepresivnimi lastnostmi«. Nove raziskave so tudi odkrile, da je v njej anandamid, nevrotransmiter, ki »izostri čutno zaznavanje in [povzroči] vznesenost«, podobno kakor marihuana. Ker ima poleg vsega tega tudi nizko toksičnost, omenjeni časopis sklene: »Čokolada spodbuja telesno in intelektualno dejavnost, daje energijo, občutek vznesenosti in ugodja, nima skoraj nobenih stranskih učinkov in le nekoliko zasvoji, zato se odlikuje kot skoraj idealna mehka droga.«