Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g98 22. 7. str. 21–24
  • Denga – vročica zaradi pika

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Denga – vročica zaradi pika
  • Prebudite se! 1998
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Kaj je denga?
  • Ogroženi »dve petini svetovnega prebivalstva«
  • Posebne nevarnosti hemoragične denge
  • Zavarujte svojo družino
  • Preventivni ukrepi
  • Denga – vse večja nadloga
    Prebudite se! 2011
  • Pogled v svet
    Prebudite se! 1993
  • Pisma bralcev
    Prebudite se! 1999
  • Pisma bralcev
    Prebudite se! 2001
Preberite več
Prebudite se! 1998
g98 22. 7. str. 21–24

Denga – vročica zaradi pika

Od dopisnika Prebudite se! s Filipinov

KOMAR neopazno pristane na dekličini goli ročici. Hitro predre njeno kožo in začne srkati kri. Nekaj trenutkov zatem mati bežno pogleda deklico in zagleda komarja. Hitro zamahne po njem in že ga ni več. Je s tem vse končano? Morda ne. Komarja ni več, toda s kratkim vdorom v otrokov krvni obtok je tam pustil nezaželene organizme, ki lahko povzročijo bolezen.

V dveh tednih začne deklico mraziti, boleti glava, bolečine čuti tudi za očmi, zelo jo bolijo sklepi in dobi visoko vročino. Nadaljnja stopnja bolezni je rdeč izpuščaj. Deklica je povsem izčrpana. Staknila je dengo, vročico zaradi komarjevega pika.

Toda še posebej nevarno je, če je bila deklica že kdaj prej okužena z dengo. Zdaj se namreč lahko razvije resnejša oblika te bolezni, hemoragična denga. Zanjo je značilno, da kapilare popustijo in se na koži pojavijo krvavitve. Te so lahko tudi notranje. Če bolnika ne zdravijo pravilno, lahko zapade v hud šok, pojavijo se motnje v krvnem obtoku, zaradi česar hitro nastopi smrt.

Kaj natančno pa je denga? Ali jo lahko dobite tudi vi? Kako lahko obvarujete sebe in svojo družino? Poglejmo si to nekoliko pobliže.

Kaj je denga?

Dengi pravijo tudi mrzlica, ki lomi kosti, in je le ena od številnih bolezni, ki se jih lahko dobi s komarjevim pikom. Dejanski povzročitelj bolezni je virus. Okuženi komar (to je komar, ki je pred tem pičil okuženega človeka) nosi virus v svojih žlezah slinavkah. Vtem ko piči človeka, da bi prišel do krvi, vanj prenese virus.

Obstajajo štirje tipi virusa denge. Okužba z enim še ne zagotavlja odpornosti proti ostalim trem. Če žrtev, ki je že bila enkrat okužena, spet piči komar, ki prenaša drugi tip virusa, se lahko pojavi hemoragična denga.

Ogroženi »dve petini svetovnega prebivalstva«

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) denga ogroža dve milijardi in pol ljudi, »dve petini svetovnega prebivalstva«. Asiaweek poroča: »Denga je izbruhnila v več ko 100 tropskih in subtropskih deželah. Vsako leto poročajo o desetinah milijonov primerov in od tega je kar 95% otrok.«

Ni povsem znano, kdaj so prvič ugotovili dengo. Poročilo iz Kaira iz leta 1779 o »kolenski vročici« bi se pravzaprav lahko nanašalo nanjo. Odtlej so o njej poročali s celega sveta. Še posebej po drugi svetovni vojni denga občutno vpliva na zdravje ljudi. Razširila se je iz jugovzhodne Azije. Krožiti so začeli številni tipi virusov, kar pa je privedlo do še nevarnejše, hemoragične različice. Neka publikacija, ki jo je pripravila SZO, pravi: »Hemoragična denga je v Aziji prvič resnično izbruhnila v Manili leta 1954.« Zatem so prišle na vrsto tudi druge države, še zlasti Tajska, Vietnam, Malezija in sosednja področja. Ti zgodnji izbruhi bolezni v jugovzhodni Aziji so se v 10 do 50 odstotkih končali s smrtjo, toda več ko se je o njej vedelo, bolj je upadal odstotek smrtnosti.

V šestdesetih letih so površno izvajali programe nadzorovanja komarjev, ki prenašajo virus, zato se je denga hitro širila, z njo pa tudi hemoragična denga. Pred letom 1970 so imeli epidemijo te bolezni le v 9 državah, toda do leta 1995 je število takih držav naraslo na 41. Pri SZO menijo, da se mora zaradi hemoragične denge vsako leto zdraviti v bolnišnici 500.000 bolnikov.

Bolezen je sicer zunaj tropskih področij manj znana, toda včasih jo staknejo obiskovalci področij, kjer je nevarnost okužbe, in jo prinesejo domov. Proti koncu leta 1996 je na primer The New York Times poročal o primerih denge v Združenih državah: v Massachusettsu, New Yorku, Oregonu in Teksasu.

Posebne nevarnosti hemoragične denge

Že prej smo omenili, da je hemoragična denga smrtno nevarna oblika denge. Ena od nevarnosti hemoragične denge je v tem, da ljudje menijo, češ da ni tako nevarna. Mnogi jo zamenjujejo z gripo. Toda z odlašanjem zdravljenja se bolezen lahko razvije v resnejšo obliko, ko se drastično zmanjša število krvnih ploščic, pojavljati se začnejo krvavitve (notranje krvavitve ali krvavitve iz dlesni, nosa ali kože), pade pa tudi krvni pritisk. Bolnik lahko doživi kolaps. Preden se družina zave, da je njegovo zdravstveno stanje resno, že zapada v šok. Nemudoma ga odpeljejo v bolnišnico. Tam zdravniki ugotovijo, da ima moten krvni obtok. Stanje je kritično, zato se odločijo za intravensko nadomeščanje tekočine.

Zavarujte svojo družino

Kaj storiti, da bi zmanjšali učinke te bolezni? Če vaša družina živi na področju, kjer je razširjena denga, in ima kak družinski član visoko vročino dlje kot en dan, se je modro posvetovati z zdravnikom. To je še posebej pomembno, če ima oboleli tudi druge simptome denge: izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih oziroma za očmi.

Lahko da bo zdravnik pregledal kri. Zdravljenje nehemoragične denge utegne biti preprosto, toda pri hemoragični dengi bo zdravnik verjetno svetoval skrbno uravnavanje tekočin v telesu. Morda bodo potrebne oralne rehidracijske raztopine, kakršne se uporabljajo pri zdravljenju diareje, v kritičnejših primerih pa intravensko nadomeščanje tekočine z Ringerjevo raztopino, raztopinami soli in drugimi tekočinami. Pri zdravljenju šoka lahko zdravnik predpiše določena zdravila za dvig krvnega pritiska in obnovo števila krvnih ploščic.

Ob večji izgubi krvi utegnejo zdravniki predlagati tudi transfuzijo krvi. Nekateri to storijo hitro, ne da bi pretehtali še druge možnosti. Vendar pa je to, poleg tega da je v nasprotju z Božjim zakonom, običajno tudi nepotrebno. (Dejanja 15:29) Izkušnje kažejo, da je skrbno uravnavanje telesnih tekočin že od začetka bolezni najpomembnejši dejavnik zdravljenja. Sodelovanje med bolnikom in zdravnikom lahko pomaga odpraviti nesoglasja glede transfuzije krvi. Vse to kaže, kako zelo pomembno je hitro ukrepati, če domnevamo, da gre za hemoragično dengo. (Glej okvir »Kakšni so simptomi?«.)

Preventivni ukrepi

Eden glavnih prenašalcev virusa denge je komar Aedes aegypti. Ta vrsta je običajna v tropskih in subtropskih področjih po svetu. (Glej spremni zemljevid.) Živijo v gosto naseljenem okolju. Nadzorovanje komarja je eden od glavnih načinov nadzora te bolezni.

Storiti to po celem svetu pa ni tako preprosto. Kljub temu lahko sami z nekaterimi ukrepi zmanjšate tveganje v vaši neposredni bližini. Komarjeva samica odlaga jajčeca v vodo. Ličinke potrebujejo za svoj razvoj vodo, ki stoji najmanj sedem dni – morda v zavrženih avtomobilskih gumah, odvrženih pločevinkah, steklenicah ali razpolovljenih kokosovih lupinah. Če boste takšne predmete odstranili, komarji ne bodo več imeli svojih gojišč. Poleg tega je priporočljivo tudi obrniti vedra oziroma čolne. Pomagalo bo tudi to, da iz žlebov odstranite stoječo vodo. Zanimivo je, da je ministrstvo za zdravstvo na Filipinih na začetku šolskega leta 1997/98 prav zaradi tega odsvetovalo cvetlične lončke v učilnicah.

Če kdo pri vas doma zboli za dengo, storite kar morete, da bi preprečili komarjem ponovni dostop do bolnika. Lahko bi namreč prenesli bolezen še na druge. V zaščito so lahko primerno zamrežena okna ali prezračevalne naprave.

Kaj pa cepljenje? Trenutno za dengo še ni ustreznega cepiva. Z raziskavami ga sicer skušajo razviti, toda vse skupaj otežuje dejstvo, da bi popolno zaščito dosegli le s cepivom proti vsem štirim tipom denge. Če bi cepivo delovalo le proti enemu, bi pravzaprav samo še povečali tveganje za hemoragično dengo. Raziskovalci upajo, da bo učinkovito cepivo na voljo v petih, najkasneje desetih letih.

Nekateri raziskovalci pa poskušajo z drugačnim pristopom. Upajo, da bodo z genetskim inženiringom preprečili razmnoževanje virusa denge v komarjevi slini. Če bodo načrti uspeli, bodo takšni komarji prenesli to odpornost na svoje potomce. Nekaj napredka v tej smeri je sicer že doseženega, toda videli bomo, kakšen bo uspeh.

Očitno se za sedaj še ne bomo mogli povsem znebiti denge, toda s praktično preventivo lahko sebi in svojim ljubljenim pomagamo ogniti se smrtno nevarnim zapletom pri dengi, vročici zaradi pika.

[Okvir na strani 22]

Kakšni so simptomi?

Simptomi denge in hemoragične denge

• Nenadna visoka vročina

• Močan glavobola

• Bolečina za očmi

• Bolečine v sklepih in mišicah

• Nabrekle bezgavke

• Izpuščaj

• Izčrpanost

Simptomi, značilnejši za hemoragično dengo

• Nenaden kolaps

• Kožne krvavitve

• Krvavitve po vsem telesu

• Hladna, vlažna koža

• Nemir

• Šok in slaboten utrip (dengin šok sindrom)

Če opazite te simptome, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Še posebej so v nevarnosti otroci.

[Podčrtna opomba]

a Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da bi se morali ogibati aspirina, ker lahko pospeši krvavitev.

[Okvir na strani 23]

Nasveti popotnikom

Obiskovalci tropskih področij se tu in tam okužijo z dengo, toda hemoragična denga je mnogo redkejša, ker se ta resnejša oblika običajno pojavi po drugi okužbi z dengo. Tu je nekaj predlogov, kako se lahko popotniki obvarujejo:

• Nosite srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače

• Zaščitite se s sredstvi proti komarjem

• Ogibajte se gosto naseljenih področij

• Nastanitveni prostori naj imajo okna, ki jih lahko zaprete in preprečite dostop komarjem

• Če dobite po vrnitvi v domovino vročino, povejte zdravniku, kje vse ste potovali

[Zemljevid/slika na strani 23]

Področja nedavnega pojava denge

Področja, kjer je nevarnost epidemije denge

Razširjenost komarja »Aedes aegypti«, ki prenaša dengo

[Vir slike]

Vir: Centers for Disease Control and Prevention, 1997

© Dr. Leonard E. Munstermann/Fran Heyl Associates, NYC

[Slike na strani 24]

Možna gojišča so 1. zavržene avtomobilske gume, 2. žlebovi, 3. cvetlični lončki, 4. vedra ali druge posode, 5. odvržene pločevinke, 6. sodi

[Vir slike na strani 21]

© Dr. Leonard E. Munstermann/Fran Heyl Associates, NYC

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli