Mladi vprašujejo:

Zakaj se ne morem zbrati?

»Včasih se mi zgodi čisto nepričakovano. Na občinskem shodu lepo poslušam, potem pa mi misli kar naenkrat odtavajo. Čez deset minut sem ponovno zbran.« (Jesse)

»BODI, NO, POZOREN!« Ali ti učitelji oziroma starši pogosto rečejo kaj takega? Če da, potem imaš morda težave z zbranostjo. Lahko da zaradi tega dobivaš slabše ocene. In morda drugi nate gledajo negativno, te odrivajo iz družbe, kakor da si zamaknjen ali pač neolikan.

Še pomembnejše pa je to, da lahko takšna nezbranost negativno vpliva na tvojo duhovnost. Navsezadnje tudi Biblija sama zapoveduje: »Pazíte vendar, kako poslušate!« (Lukež 8:18, SSP) Pravzaprav je kristjanom zapovedano, da morajo na duhovne reči »tolikanj bolj paziti«. (Hebrejcem 2:1) In če imaš težave z zbranostjo, boš morda teže prisluhnil temu nasvetu.

Kaj pa je lahko vzrok? Včasih primanjkuje zbranosti zaradi telesnih težav. Nekateri raziskovalci na primer menijo, da je za pomanjkanje pozornosti delno kriva motnja v delovanju možganskega nevrotransmitrskega sistema.a Nekateri mladi imajo nediagnosticirane težave, kot sta slabši sluh ali vid. Tudi to dvoje lahko koga ovira pri zbranosti. Raziskovalci odkrivajo, da se mladi na splošno teže zberejo od odraslih. Nepozornost je tako med mladimi nekaj običajnega, čeprav je zanjo malokdaj kriva bolezen.

Sprememba načina razmišljanja

Če se težko zbereš, je to najverjetneje le nadloga, ki spremlja odraščanje. Apostol Pavel je pisal: »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega.« (1. Korinčanom 13:11) Da, z odraščanjem se spreminja tvoj način razmišljanja. V knjigi Adolescent Development piše, da ,v zgodnji mladosti vzniknejo nove zmožnosti doumevanja‘. Takrat razviješ zmožnost dojemanja in analiziranja abstraktnih misli in predstav. Vse razumljivejša ti postajajo morala, etika in druga splošna področja. Odraslo začneš razmišljati o svoji prihodnosti.

In v čem tiči težava? Vse te nove misli, zamisli in predstave, ki ti rojijo po glavi, so lahko zelo moteče. Nič več ne razmišljaš preprosto, po otroško. Možgani te silijo k temu, da to, kar vidiš in slišiš, analiziraš in si o tem postavljaš vprašanja. Učitelj ali predavatelj kaj omeni, ti pa z mislimi že odtavaš na vznemirljivo potovanje. Toda če se ne naučiš obvladovati svojih tavajočih misli, ti lahko uide pomembna informacija. Biblija zanimivo pove, da si je pravični Izak vzel čas za tiho razmišljanje. (1. Mojzesova 24:63) Morda ti bo to, da si vsak dan vzameš nekaj časa za sprostitev, poglobljeno razmišljanje in ureditev misli, pomagalo, da se bolje osredotočiš ob drugih priložnostih.

Čustva in hormoni

Motijo pa te lahko tudi čustva. Ko kaj bereš ali poslušaš, se skušaš zbrati, toda zalotiš se, kako razmišljaš o čem drugem. Enkrat ti je dolgčas, drugič si vznemirjen, enkrat potrt, drugič ves navdušen. Toda ne skrbi! Zaradi tega se ti ne bo zmešalo. Najverjetneje so to le hormoni, ki se malo poigravajo s tabo. Doživljaš pač spremembe, ki jih s sabo prinaša puberteta.

Kathy McCoy in Charles Wibbelsman pišeta: »V mladosti občutki kar prekipevajo. [. . .] Ta muhavost delno spada k odraščanju. Je pa tudi posledica stresa ob vseh teh spremembah, ki jih pravkar doživljaš.« Poleg tega prihajaš v »cvet mladosti« – čas, ko so spolne želje na vrhuncu. (1. Korinčanom 7:36, NW) Pisateljica Ruth Bell pravi: »Ob telesnih spremembah v puberteti so pogosto močnejši tudi občutki glede spolnosti. Morda se zalotiš, kako o spolnosti več razmišljaš, včasih celo preveč, ali pa se hitreje spolno vznemiriš.«b

Tudi Jesse, ki smo ga navedli na začetku, tava z mislimi, kar je med najstniki tako običajno: »Včasih razmišljam o dekletih ali o kakšni skrbi, ki me tare, ali pa o tem, kaj bom počel kasneje.« Sčasoma se bo nevihta občutkov polegla. Medtem pa delaj na samodisciplini. Apostol Pavel je napisal: »Tarem svoje telo in ga usužnjujem.« (1. Korinčanom 9:27) Bolj ko se boš naučil nadzorovati svoja čustva, bolj se boš lahko zbral.

Urnik spanja

Tvoje razvijajoče se telo potrebuje dovolj spanja za svoj razvoj. Obenem pa imajo možgani takrat čas urediti obilico novih predstav in čustev, s katerimi se dnevno srečuješ. Vendar si mnogi najstniki privoščijo le malo spanja. Neki nevrolog o tem pravi: »Organizem ne bo pozabil na ure spanja, ki mu jih posameznik dolguje. Prav nasprotno: vedno jih bo ohranjal v spominu in nenadoma izstavil račun, ki se bo morda kazal v občasnem pomanjkanju spomina, težavah z zbranostjo in upočasnjenem razmišljanju.«

Nekateri raziskovalci so prepričani, da lahko dodatna ura ali več spanja ponoči zelo zboljša zmožnost zbranosti. Biblija resda obsoja lenobo in ljubezen do spanja. (Pregovori 20:13) Toda za učinkovito opravljanje dela se je smiselno dovolj naspati. (Propovednik 4:⁠6)

Prehrana in zbranost

Vzrok težav pa je lahko tudi hrana. Med najstniki je priljubljena mastna in sladka hrana. Raziskovalci pravijo, da je visokokalorična hrana morda res okusna, toda zdi se, da škoduje umski zbranosti. Raziskave še kažejo, da umska učinkovitost po obroku, bogatem z ogljikovimi hidrati, ki so v kruhu, žitaricah, rižu ali testeninah, upada. To je morda zato, ker se po zaužitju ogljikovih hidratov v možganih zviša vrednost kemične snovi, serotonina, zaradi česar se človeku dremlje. Zato nekateri strokovnjaki za prehrano predlagajo, da pred dejavnostjo, za katero je potrebna umska zbranost, jemo beljakovinsko bogato hrano.

Televizijska in računalniška generacija

Vzgojitelji že leta opažajo, da televizija in njene oddaje negativno vplivajo na zbranost mladih. Nekateri zdaj za to podobno krivijo računalnik. Med izvedenci je sicer veliko govora o tem, kako natanko vsa ta moderna tehnika vpliva na mlade, toda za prekomerno gledanje televizije ali igranje računalniških igric ne bi mogli ravno reči, da je zdravo. Neki mladenič priznava: »Z videoigricami, računalniki in internetom se otroci privajamo na to, da hitro dobimo, kar želimo.«

Težava je v tem, da se marsikaj v življenju doseže le z naprezanjem, vztrajnostjo in staromodno potrpežljivostjo. (Primerjaj Hebrejcem 6:12; Jakob 5:7.) Zato nikoli ne sklepaj, da je vredno le tisto, kar je hitro in zabavno. Gledanje televizije in igranje računalniških igric je sicer lahko zabavno, toda zakaj ne bi slikal, risal ali se učil igrati kakega glasbila? S takšnimi spretnostmi si lahko izboljšaš zbranost.

Ali je še kaj, kar ti lahko pomaga k boljši zbranosti? Vsekakor, in v enem od naslednjih člankov bomo preiskali nekaj teh načinov.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 19]

Ali imaš v šoli pogosto težave z zbranostjo?

[Slika na strani 20]

Raziskovalci pravijo, da naj bi visokokalorična hrana škodovala umski zbranosti

[Slika na strani 20]

»Včasih razmišljam o dekletih ali o kakšni skrbi, ki me tare.«