Spoprijemanje z njenimi posledicami

GILBERT je ležal v bolnišnici z ohromelimi udi in vprašal svojega zdravnika: »Ali bom svojo roko in nogo lahko spet kdaj uporabljal?« Dobil je odgovor, ki ga je postavil pred izziv: »Bolj trdo ko boste delali, več boste dobili v zameno in hitreje bo šlo.« Na to je odgovoril: »Pripravljen sem!« Fizioterapija, skupaj s pozitivnim pogledom, ga je pri 65 letih pripeljala z vozička na hodilni okvir, nato na palico in nazaj na delo.

»Večina današnje rehabilitacije podpira zamisel, da lahko, kadar je poškodovan en del možganov, drugi centri prevzamejo vlogo poškodovanega tkiva. Namen terapije je med drugim razviti potencial teh nepoškodovanih centrov in priskrbeti stimulacijo, ki bi možganom dopustila, da se reorganizirajo in prilagodijo,« pravijo raziskovalci Weiner, Lee in Bell. Vendar pa je okrevanje odvisno tudi od drugih dejavnikov, denimo mesta možganske kapi in tega, koliko huda je, splošnega zdravja posameznika, kakovosti zdravstvene oskrbe in podpore drugih.

Podpora družine in prijateljev

Erika je tri leta obiskovala rehabilitacijske vaje; učila se je hoditi in uporabljati desno roko, da bi nadomestila hromo levo roko. O tem, kaj ji je pomagalo spoprijeti se s svojimi razmerami, pravi: »Najpomembnejše je bilo to, da so mi mož in prijatelji ostali zvesti. Zavest, da me ljubijo, me je krepila. Ko so me opogumljali, naj se ne vdam, me je to spodbujalo naprej.«

Družinski člani postanejo partnerji pri poteku ozdravljanja. Morajo zastavljati vprašanja zdravstvenemu osebju in skrbno opazovati terapije, s katerimi bodo morda morali nadaljevati doma, da se že pridobljen napredek ne bi izničil. Potrpežljivost, prijaznost, razumevanje in naklonjenost družinskih članov in prijateljev je varno čustveno okolje za ponovno učenje govora, branja in drugih veščin vsakdanjega življenja.

Miha si je zelo prizadeval pomagati svoji ženi Ireni pri telovadbi in terapiji, pri tem pa se je trudil ohranjati ravnotežje med siljenjem in razvajanjem. Takole opisuje trud svoje družine: »Ireni nismo dovolili, da bi se potopila v samopomilovanje. Včasih smo bili trdi zastavljalci nalog, a smo bili vedno pozorni na njene omejitve in ji pomagali. Sedaj je bolj občutljiva, zato se trudim, da ji ne povzročam stresa.«

Ko se je Irena s pomočjo govornega terapevta zopet učila govoriti, ji je pri tem pomagal tudi Miha. »Spodbudno je bilo, če sva kaj delala skupaj, zato sva vsak dan drug drugemu na glas brala Biblijo, in to ji je pomagalo izboljšati govor. Počasi, korak za korakom, sva začela hoditi v strežbo, sva namreč Jehovovi priči. Tako je lahko drugim posredovala upanje, ki ga imava za prihodnost. Za Ireno je bilo to samo po sebi terapija.« Po treh letih se ji je stanje zelo izboljšalo.

Nikoli ne bi smeli podcenjevati tega, koliko lahko prijatelji spodbudijo in okrepijo prizadetega, saj s tem lahko zelo pripomorejo k njegovemu zdravljenju. Zdravstvena revija Stroke poroča, da več »podpore od drugih, kot so ugotovili, napoveduje hitrejše okrevanje in več splošnih izboljšav v delovanju, celo pri bolnikih, ki so preživeli težjo možgansko kap«.

Bernie je zelo cenil podporo svojih prijateljev. Opominja nas: »Obiski prijateljev so za spoprijemanje [s kapjo] nujni. Sočuten glas in ljubeč odnos dvigne moralo. Čeprav ni treba, da se kdo zadržuje pri bolnikovi invalidnosti, pa je zelo spodbudno, da mu, če opazi kakršno koli izboljšanje, to pove.« Kako lahko vsi mi podpremo tiste, ki se spoprijemajo s posledicami možganske kapi? »Nesite jim rože,« predlaga Bernie, »ali pa jim povejte kakšno svetopisemsko misel ali doživetje. Meni je to zelo pomagalo.«

Melvi, starejši ženski, ki je preživela možgansko kap, je pomagalo, da je kdo od njenih duhovnih bratov z njo molil. To priporoča tudi Gilbert in pojasnjuje: »Če s kom molite, pokažete, da vam je zanj res mar.« Peter, ki ima po možganski kapi okvarjen vid, ceni, ko drugi razumejo njegove omejitve in si vzamejo čas, da mu berejo.

Pomagati komu na rehabilitacijsko mesto in nazaj je tudi ljubeča gesta. Treba je tudi poskrbeti, da je bolnikov dom varen. Kadar ima težave z ravnotežjem, je stalno v nevarnosti, da pade. Gilbert denimo je cenil prijazno pomoč prijateljev, ki so mu med drugim zaradi večje varnosti v prhi namestili oprijemalo.

Učiti se pomagati

Ker se bolniku menja razpoloženje in ker je bolj nagnjen k joku, ga to lahko spravlja v zadrego, neprijetno pa utegne biti tudi opazovalcem, saj morda ne vedo, kaj storiti. Vendar pa se lahko prijatelji učijo, kako pomagati, in s tem bolnika obvarujejo pred osamitvijo, do katere sicer lahko pride. Navadno postanejo napadi joka manj pogosti. Ko pa le pride do solz, ostanite mirni in bodite ob njem. Recite mu to, kar bi sami radi slišali, če bi bili vlogi zamenjani.

Predvsem negujte Božjo ljubezen do tistih, katerim okvare spremenijo osebnost, ki ste jo nekoč poznali. Občutijo, kaj čutite, in to se potem kaže v tem, kako se vam odzivajo. Erika pravi: »Morda ne bom več taka kot prej. Toda od prizadetega s kapjo tega nihče ne bi smel zahtevati. Sorodniki in prijatelji bi se morali učiti ljubiti človeka takšnega, kakršen je. Če skrbno preiskujejo njegovo ali njeno osebnost, bodo ugotovili, da so najprivlačnejše pretekle lastnosti še vedno tu.«

Kadar kdo ne more z drugimi govoriti ali ga ti ne razumejo, mu samospoštovanje zelo pade. Prijatelji ljudi z okvarjenim govorom lahko tem potrdijo vrednost tako, da se trudijo z njimi govoriti. Takaši pravi: »To, kaj razmišljam in občutim v srcu se ni spremenilo. Vendar pa se ljudje nagibajo k temu, da se ogibajo stika z menoj, ker se z mano ne morejo normalno pogovarjati. Težko mi je pristopiti k ljudem, ko pa kdo pride k meni, da bi z menoj govoril, mi je to v izredno spodbudo in me zelo zelo razveseli!«

Navajamo nekaj napotkov, da bomo lahko ljudem z okvarjenim govorom laže v oporo in spodbudo.

Večina možganskih kapi ne prizadene uma. Večina ljudi, ki preživi možgansko kap, ostane mentalno zdrava, čeprav je njihov govor morda težko razumeti. Nikoli z njimi ne govorite zviška niti ne po otročje. Z njimi ravnajte dostojanstveno.

Pazljivo poslušajte. Morda potrebujejo čas, da preuredijo misel ali dokončajo besedo, besedno zvezo ali stavek. Zapomnite si: najbolj pozornemu poslušalcu se ne mudi slišati.

Ne pretvarjajte se, da razumete, če ne. Prijazno priznajte: »Oprosti, ampak ne razumem. Poskusiva kasneje še enkrat.«

Govorite počasi in razločno, z normalnim tonom.

Uporabljajte kratke stavke in znane besede.

Zastavljajte vprašanja, na katera se odgovori z da ali ne in spodbudite k odgovoru. Mislite na to, da vaših besed morda ne morejo razumeti.

Utišajte hrup iz okolja.

Spoprijemati se ob Jehovovi ljubeči podpori

Resda je pomembno izvedeti za vzrok možganske kapi, saj tako lahko ustrezno ukrepate in zmanjšate tveganje za prihodnje kapi, je pa pomembno tudi nadzorovati spremljajoči strah. Irena se spominja: »Še prav posebej me tolažijo Božje besede iz Izaija 41:10. Tam pravi: ,Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti, res, podpiram te z desnico pravičnosti svoje.‘ Jehova mi je postal tako resničen; dela me neustrašno.«

Biblija pomaga tudi Anandu spoprijemati se z obupom: »Zelo me podpira, stalno me poživlja in osvežuje.« Hirojukijeva težava je bila v tem, kako potegniti korist iz Svetega pisma, saj se ni mogel osredotočiti. Takole pravi: »V tolažbo mi je bilo poslušati biblijske knjige z avdiokaset.«

Apostol Pavel je dejal: »Kadar sem slab, tedaj sem močan.« (2. Korinčanom 12:10) Jehovov duh je pomagal Pavlu dovršiti, kar sam ni mogel. Ljudje, ki preživijo možgansko kap, se tudi lahko zanesejo na Jehova, da jim bo dal duhovno pomoč. Erika pojasnjuje: »Ko smo zdravi in naredimo vse s svojo močjo, morda ne damo Jehovu veliko priložnosti, da nam pomaga. Moja okvara pa mi je omogočila, da sem na zelo poseben način utrdila svoj odnos z njim.«

Negovalci dobijo podporo

Negovalci pri svoji bistveni vlogi potrebujejo podporo. Na koga se lahko zanjo obrnejo? Ena možnost je znotraj družine. Vsak družinski član mora nositi breme negovanja. Jošiko pove, kako so ji bili sinovi v čustveno oporo. »Mojim problemom so prisluhnili, kot bi bili njihovi lastni.« Družinski člani morajo dobiti vse razpoložljive informacije, da bi se lahko naučili, kako skrbeti za prizadetega in kako ravnati ob spremembah osebnosti svojega dragega.

Kdo drug bi še lahko podpiral negovalce? David in njegova družina so se po pomoč pri skrbi za Viktorja obrnili k svoji duhovni družini v občini Jehovovih prič: »Odzvali so se na našo potrebo. Menjavajo se in včasih pri nas prespijo, da čez noč namesto nas skrbijo za Viktorja.«

Vsak negovalec mora občutiti toplo ljubezen in podporo svoje duhovne družine. Toda nekaterim je morda težko zaprositi za pomoč. Helena pojasnjuje: »Pogosto mi rečejo: ,Če ti lahko kakor koli pomagamo, si nam tega ne obotavljaj povedati.‘ A ker vem, kako zaposleni so vsi, nekako ne morem zaprositi za pomoč. Zelo bi bila hvaležna, če bi se mi ponudili povsem določno, denimo: ,Lahko ti pomagam pri čiščenju. Kateri dan bi ti najbolj ustrezal?‘ ,Lahko ti grem po nakupih, ali bi ti bilo prav, da se oglasim sedaj?‘ «

Tomaževo ženo je zadela kap, a je lahko skrbel zanjo. Ugotovil je, da lahko v molitvi svoje breme preloži na Jehova. Sčasoma njegova žena ni več mogla govoriti in tako je Tomaž ostal brez partnerja za pogovor. Toda vsak dan bere Biblijo in pravi: »Spominja me na Jehovovo nežno skrb za potrte in to mi pomaga, da ne postanem pobit in osamljen.«

Zanašanje na Jehovov duh nam lahko pomaga, ko se nam zdi, da nas bodo občutki povsem izželi. Jošiko se mora od takrat, ko je moža prizadela možganska kap, spoprijemati z njegovo spremenjeno osebnostjo in razdraženimi izbruhi. Takole pravi: »Včasih bi najraje na ves glas zakričala. Takrat vedno molim k Jehovu in njegov duh mi prinese mir.« Ker ceni, da ji je Jehova zvestovdan, ničemur ne pusti, da bi se vmešalo v njeno krščansko življenje. Redno obiskuje krščanske shode, sodeluje v strežbi in osebno preučuje Biblijo. »S tem ko storim svoj del,« pravi Jošiko, »vem, da me Jehova ne bo nikoli zapustil.«

Ko se prikrade zaskrbljenost, je Jehova vedno pripravljen poslušati. Midori, katere moža je prizadela kap, tolaži dejstvo, da Jehova, figurativno, vse njene prelite solze spravlja v »mehu«. (Psalm 56:9, SSP) Misli na Jezusove besede: »Ne skrbite torej za jutri.« In pravi: »Odločila sem se, da bom potrpežljivo čakala do novega sveta.« (Matevž 6:31–34)

Spoprijemanje s hudimi omejitvami

Nekaterim se z rehabilitacijo stanje res zelo popravi, medtem ko se drugim sposobnosti, ki so jih imeli pred možgansko kapjo, povrnejo le nekoliko. Kaj lahko slednjim pomaga spoprijeti se z izzivom, da sprejmejo svoje omejitve, pa naj so še tako hude in dolgotrajne?

Bernie, ki je zaradi kapi ob veliko gibljivosti, odgovarja: »Veselje zaradi upanja na večno življenje na rajski zemlji in molitev k nebeškemu Očetu, Jehovu, sta mi pomagala mirno sprejeti omejitve.«

Zaradi tega upanja sta Erika in njen mož Gregor laže sprejela njene omejitve in se še vedno veselita življenja. Gregor pojasnjuje: »Bog nam je obljubil, da nas bo nekega dne popolnoma ozdravil. Zato se ne osredinjamo na okvare. Seveda za Erikino zdravje še vedno naredimo vse, kar lahko. A z nepopolno mišično koordinacijo se lahko naučite živeti in se osredinite na pozitivnejše stvari.« (Izaija 33:24; 35:5, 6; Razodetje 21:⁠4)

V primerih, ko je okrevanje zelo omejeno, je podpora družine in prijateljev še toliko bolj pomembna. Prizadetemu lahko pomagajo vztrajati, dokler ne pride čas, ko bo Bog odpravil vse zdravstvene tegobe.

Prizadetim in njihovim družinam zavest, da je pred njimi sijajna prihodnost, ko bo zdravje vsem povrnjeno, omogoča, da se spoprijemajo z življenjem, naenkrat le z enim dnevom. Tako lahko potrpežljivo čakajo na Božji novi svet, ki bo kmalu nastopil in prinesel olajšanje, saj v njem ne bo več nobenega trpljenja. (Jeremija 29:11; 2. Petrov 3:13) Medtem pa so lahko vsi, ki se obračajo k Jehovu, prepričani, da jim bo že zdaj pomagal in jih podpiral pri spoprijemanju s hromečimi posledicami možganske kapi. (Psalm 33:22; 55:⁠22)

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

Družina in prijatelji lahko prizadetemu pomagajo vztrajati, dokler ne pride čas, ko bo Bog odpravil vse zdravstvene tegobe

[Okvir/slika na strani 10]

Preprečevanje možganske kapi

»Z MOŽGANSKO kapjo najbolj opravimo tako, da jo preprečimo,« pravi dr. David Levine. In dejavnik številka ena, povezan z večino možganskih kapi, je visok krvni tlak.

Mnogi ljudje lahko visok krvni tlak nadzorujejo s prehrano, bogato s kalijem in z malo soli, nasičenih maščob in holesterola. Pomembno utegne biti tudi to, da pijemo manj alkohola. Redni program telovadbe, primeren posameznikovi starosti in kondiciji, lahko pomaga odpraviti odvečne kilograme, s tem pa tudi znižati krvni tlak. Morda je treba tudi jemati zdravila – pod zdravniškim nadzorom, saj jih je na razpolago veliko.

Bolezen karotidnih arterij zožuje pot, po kateri poteka glavna preskrba možganov s krvjo, in je na vrhu seznama tistih, ki prispevajo k možganski kapi. Glede na to, koliko zožene so arterije, bo morda priporočljiva karotidna endarterektomija, pri kateri očistijo zožene arterije. Raziskave kažejo, da je ljudem, ki so imeli tovrstne simptome in zelo zožene arterije, koristila operacija, skupaj z zdravstveno terapijo. Vendar pa so z operacijo lahko povezani problemi, zato je treba o njej skrbno razmisliti.

Nevarnost možganske kapi lahko poveča tudi bolezen srca. Zaradi atrijske fibrilacije (neredno bitje srca) lahko pride do krvnih strdkov, ki potujejo do možganov. Zdravi se jo lahko z antikoagulanti. Zaradi kakšnih drugih težav s srcem bo morda potrebna operacija ali pa zdravila za zmanjšanje nevarnosti možganske kapi. Sladkorna bolezen je odgovorna za veliko primerov možganske kapi, zato lahko, če jo nadzorujemo, pomagamo kap preprečiti.

Tranzitorne ishemične atake so jasna svarila, da lahko pride do možganske kapi. Nikar jih ne spreglejte. Pojdite k svojemu zdravniku in skušajte odpraviti vzroke zanje, saj te za velikokrat povečajo nevarnost možganske kapi.

Zdrav, zmeren življenjski slog lahko naredi veliko pri preprečevanju možganske kapi. Uravnovešena prehrana, redna telovadba, čim manj uživanja alkohola in opustitev kajenja pomagajo ohraniti arterije zdrave in morda celo zdravi že poškodovane. Kot kažejo različne raziskave, nevarnost možganske kapi zmanjšuje tudi uživanje več odmerkov svežega sadja, zelenjave in žitaric.