Pogled v svet

»Težnja k nezaupanju«

»Postalo je očitno, da se s krizo spoprijemajo v samem srcu Svetovnega sveta cerkva,« opaža francoski časopis Le Monde. Svet, ki je avgusta lani praznoval svojo 50. obletnico, je bil ustanovljen z namenom, da bi pomagal zediniti krščanske veroizpovedi po vsem svetu. Vendar se je v zadnjih letih pojavila »težnja k nezaupanju«, ki »ogroža sodelovanje« pravoslavnih religij v organizaciji. Ena od navedenih pritožb pravoslavnih cerkva je ta, da so nekatere vzhodne dežele zaradi katoliških in protestantskih misijonarjev postale »žrtve spreobračanja«. Ena od cerkva, gruzinska pravoslavna cerkev, je že izstopila iz 330-članskega sveta. Časopis navaja, da tako »odhod pravoslavnih cerkva iz Svetovnega sveta cerkva v Ženevi ni več nesmiselna domneva«.

Nikoli ni prepozno prenehati

Štirideset let trajajoča raziskava je odkrila, da tisti, ki nehajo kaditi, celo pri 60 letih, zelo zmanjšajo nevarnost obolenja za rakom, poroča britanski Daily Telegraph. Profesor Julian Peto, z Inštituta za raziskovanje raka v Suttonu v Angliji, pravi: »Šele lani smo lahko v celoti videli grozo, ki jo povzroča kajenje, saj umori polovico kadilcev, in ne četrtino, kot smo mislili. Videli pa smo tudi, kako velike so koristi, če se preneha [kaditi], celo v starosti.« Otroke se redno svari o nevarnostih kajenja. Vendar pa Peto pojasnjuje, da morajo tudi starejši vedeti, da lahko znatno zmanjšajo nevarnost obolenja za pljučnim rakom, če prenehajo kaditi.

Poroka lahko osreči

Nekateri poroko označujejo kot obremenjujočo, televizijske humoristične nanizanke pa jo pogosto slikajo kot obupno staromodno. Toda kaj nam govorijo dejstva? Ali so neporočeni neizogibno na boljšem? Po besedah neke sociologinje, citirane v Philadelphia Inquirerju, niso. Ona pravi, da so poročeni »na splošno srečnejši, bolj zdravi in premožnejši«. Kot skupina poročeni prav tako doživijo manj stresnih situacij, manj verjetno je, da bodo zagrešili kaznivo dejanje ali uživali prepovedane droge in verjetneje je, da se bodo odrekli socialne pomoči. Ne preseneča torej, da po besedah izvedencev poročeni tudi dlje živijo.

Okužena kri?

Devet časopisov na področju mesta New York je nedavno objavilo oglas pod naslovom »Vsem, ki so od januarja 1991 do decembra 1996 v bolnišnici New York/New Jersey dobili kri«. Kljub zatrjevanju sponzorja oglasa, Newyorškega krvnega centra, da so z oglasom nameravali vsem, ki so v zgodnjih 1990-ih dobili krvno transfuzijo, zagotoviti, da so bile zaloge krvi varne, pa je to morda imelo nasproten učinek. Zakaj? Nedvomno je en vzrok za zaskrbljenost bilo svarilo v oglasu: »Za tiste, ki so v tem obdobju sprejeli darovane krvne produkte, obstaja nevarnost, da so dobili s transfuzijo prenosljive infekcije, kot sta hiv in hepatitis.«

Rak pogosto napačno diagnosticiran

»V uradnih statistikah o vzrokih smrti se lahko napačno oceni umrljivost zaradi raka,« poroča revija New Scientist. Dr. Elizabeth Burton, z Louisianskega zdravstvenega centra v New Orleansu, je pregledala zapise o 1105 pacientih, na katerih so med letoma 1986 in 1995 opravili obdukcijo, da bi primerjala število kliničnih diagnoz raka z obdukcijskimi diagnozami. Burtonova poroča, da raka pri 44 odstotkih pacientov niso diagnosticirali ali pa je bila vrsta raka napačno določena. Revija navaja, da sedaj opravijo obdukcijo pri 10 odstotkih umrlih (v 1960-ih so jo opravili pri 50 odstotkih), zato »se mnogih napak morda nikoli ne bo ugotovilo«.

Vztrajni parazit

Taenia solium, parazit, ki pri ljudeh povzroča cisticerkozo, je še vedno problem v nekaterih nerazvitih državah. Bolezen se navadno dobi z uživanjem okužene svinjine, ki je premalo kuhana, ali pa s hrano, okuženo z ličinkami parazita. Glede na časopis Excélsior, ki izhaja v mestu Mexico, je ta parazit »težko odkriti«, saj se »lahko leta razvija v človeškem telesu, ne da bi se gostitelj tega zavedal«. Med simptome lahko spadajo vročina, glavoboli, epileptični napadi in težave z vidom. Časopis pravi, da raziskovalci z Državne avtonomne univerze v Mehiki razvijajo cepivo za prašiče, s katerim bi uničili ta parazit.

Svarilni znaki možganske kapi

»Mnogi ljudje ne prepoznajo niti enega simptoma možganske kapi,« poroča FDA Consumer. Revija dodaja: »Samo nekaj več kot polovica vprašanih je vedela za vsaj en simptom in samo 68 odstotkov jih je vedelo za en rizični dejavnik.« In to kljub dejstvu, da je možganska kap glavni vzrok smrti in invalidnosti v zahodnem industrializiranem svetu. Da bi pomagali čim bolj zmanjšati poškodbe zaradi možganske kapi, je zelo pomembno, da poiščete zdravniško pomoč takoj ob prvem svarilnem znaku. Najbolj pogosti simptomi možganske kapi so nenadna slabost, odrevenelost ali ohromelost obraza, rok oziroma nog, nenaden zamegljen vid oziroma izguba vida, še posebej na eno oko, težave pri govorjenju ali pri razumevanju govora in nepojasnjena vrtoglavica oziroma izguba ravnotežja, še posebej kadar je povezana z drugimi svarilnimi znaki.

Sežiganje verižnih pisem

V mestu Nagoya na Japonskem od leta 1992 vsako leto opravijo budistični obred sežiganja pisem, da bi uničili verižna pisma. Poštne oblasti so na poštah po vsem mestu namestile nabiralnike za nezaželena pisma in zaprosile menihe v budističnem templju, naj pripravijo obred, na katerem bi jih sežgali. Asahi Evening News pojasnjuje, da so ta obred uvedli »za bolj vraževerne prejemnike, ki jih je bilo strah, da bi zavrgli takšno pismo ali pa ga sami uničili«. Zakaj jih je bilo strah? Pisma ne obljubljajo samo koristi tistim, ki upoštevajo navodila. Napovedujejo tudi nesrečo vsakomur, ki bi pretrgal verigo. Neko pismo je denimo svarilo, da so človeka, ki je v Tokiju pretrgal verigo, umorili.

Pravice slonov

V mnogih delih Indije so sloni pomemben del delovne sile. Revija The Week poroča, da so sloni v severni indijski zvezni državi Utar Pradeš na vladnem plačilnem seznamu vpisani kot polnopravni delavci. Slon prične delati, ko je star približno deset let, in lahko svojemu delodajalcu služi tudi do 50 let. Po upokojitvi dobiva pokojnino, kot ostali vladni delavci, slonar, slonov trener in skrbnik, pa skrbi za to, da ima slon primerno oskrbo in hrano. H koristim delavskega življenja samic spada enoletni porodniški dopust v udobju živalskega vrta, preden se vrnejo k svojemu pomembnemu delu, in sicer spravljanju lesa, zbiranju divjih slonov v ograde in njihovemu šolanju ter patruljiranju po narodnih parkih in zaščitenih gozdovih.

K univerzalnemu jeziku?

»V eni srednjeazijski državi, v kateri se redko govori zahodne jezike,« neki osemletnik svojemu očetu reče, da se mora naučiti angleščino. Oče ga vpraša, zakaj. »Zato, oče, ker računalnik govori angleško.« Ta zgodba, opaža Asiaweek, »ponazarja to, kar imajo mnogi za zahrbten stranski učinek informacijske superavtoceste [. . .], možnost, da še pospeši že tako hitro pomikanje k prevladujočemu svetovnemu jeziku, angleščini«. Revija dodaja: »Toda to ne izhaja iz nobenega prizadevanja za svetovno bratstvo. Je le praktično. Če želimo sodelovati v elektronskem pogovoru in trgovati po internetu, se za lažje sporazumevanje zahteva skupen jezik.« Zakaj angleščina? Zato, »ker sta se tako posel z osebnimi računalniki kot tudi internet rodila v Združenih državah. Približno 80 odstotkov vse sistemske vsebine je anglofonske.« Raba drugih jezikov je včasih upočasnjena zaradi težav pri prilagajanju na angleško tipkovnico. »Vendar bo za to treba plačati ceno,« pravi Asiaweek. »Jezikoslovci napovedujejo, da bo do konca naslednjega stoletja, morda že v naslednjih 20 letih, izumrla polovica od približno 6000 jezikov, kolikor se jih danes govori.«