Biblijsko gledišče
Ali revščina opravičuje krajo?
»Revščina je velik sovražnik človekove sreče; zanesljivo uničuje svobodo in ne dopušča udejanjanje nekaterih kreposti, izvajanje drugih pa izredno oteži.« (Samuel Johnson, pisec iz 18. stoletja)
RIMSKI državnik Magnus Aurelij Kasiodor je dejal: »Revščina je mati kriminala.« Videti je, da ti stališči namigujeta na to, da so določena kazniva dejanja naravna posledica revščine. In očitno se danes mnogi strinjajo s tem, še posebej kadar je to kaznivo dejanje kraja.
Prepričanje, da zatiranje in revščina opravičujeta krajo, je precej priljubljeno. Pomislite samo na znane angleške balade iz 14. stoletja o legendarnem izobčencu Robinu Hoodu, ki je ropal bogate in plen delil revnim. Že stoletja velja za junaka.
Priznati moramo, da danes mnogi doživljajo hude ekonomske težave. Svetovna banka je pred kratkim poročala, da se 1,3 milijarde ljudi preživlja z manj kot enim dolarjem na dan. V neki anketi se je 70 odstotkov Filipincev izjavilo za revne. V Braziliji najbogatejših 20 odstotkov prebivalstva zasluži 32-krat toliko kot najrevnejših 20 odstotkov. Takšne razmere lahko nekatere pripeljejo tako daleč, da naredijo vse, tudi kradejo, samo da bi zadovoljili svoje dnevne preživitvene potrebe.
Biblija krajo jasno obsoja. Osma od desetih zapovedi pravi: »Ne kradi.« (2. Mojzesova 20:15) Kljub temu pa se mnogi, ki sicer verjamejo v Biblijo, nagibajo k temu, da opravičujejo krajo, kadar tatu k temu ženejo bedne ekonomske razmere.
Ob tem se porajajo resna vprašanja: Ali revščina res opravičuje krajo? Kaj naj človek stori, če živi v skrajni revščini? Kaj če mora skrbeti za bolne ali lačne otroke? Ali bi Bog Jehova v takih primerih dovolil krajo, še posebej če bi nakradeno pripadalo tistim, ki teh dobrin morda ne bi niti pogrešali?
Kaj pravi Bog?
Jezus je odseval Očetovo osebnost, zato nam njegov zgled lahko pomaga razumeti Božje gledišče. (Janez 12:49) Ko je bil na zemlji, je bil s tistimi, ki so bili v potrebi, zelo sočuten. Biblija pravi: »Ko [. . .] vidi množice, se mu zasmilijo.« (Matevž 9:36) Vendar pa nikoli, v nobenih okoliščinah ni opravičeval kraje. Podobno tudi Bog: čeprav ga skrbi za revne, pa z revščino ne opravičuje kraje. Biblija nam v Izaiju 61:8, SSP, pove, da Bog ‚sovraži krivičen rop‘. In apostol Pavel jasno pravi, da tatje ne bodo podedovali Božjega kraljestva. Tako glede Božjega gledišča nismo v dvomih. (1. Korinčanom 6:10)
Pa vendar v Pregovorih 6:30, Ekumenska izdaja, piše, da »[ljudje] ne zaničujejo tatu, ako ukrade, da se nasiti, ker je lačen«. Ali ta izjava opravičuje krajo? Nikakor. Sobesedilo pokaže, da je tat še vedno odgovoren Bogu za svoj pregrešek in mora biti zanj tudi kaznovan. Naslednja vrstica namreč pravi: »Vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.« (Pregovori 6:31)
In čeprav tat, ki krade zaradi lakote, morda ni toliko graje vreden kakor tisti, ki krade iz pohlepa ali zato, da bi škodoval svoji žrtvi, pa ti, ki si želijo Božjega odobravanja, ne bi smeli biti krivi za nikakršno krajo. Celo v izjemni revščini kraja sramoti Boga. Pregovori 30:8, 9 to povedo takole: »Hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba, [. . .] da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.« Da, tat sramoti Božje ime. Kraja je dejanje nekoga, ki nima ljubezni, in je greh, ne glede na to, ali je bil storjen bogatemu ali revnemu. Tisti, ki ljubijo Boga in bližnjega, kraje nikoli ne opravičujejo. (Matevž 22:39; Rimljanom 13:9, 10)
Trditev, da ima nekdo, ki je za kaj prikrajšan, pravico krasti, ni logična. Temu zelo podobno bi bilo, če bi dejali, da ima slabotneje grajen atlet pravico jemati prepovedana poživila, da bi zmagal. Četudi zmaga, je to storil z nepoštenimi sredstvi. Drugi bodo upravičeno menili, da jim je nezakonito odvzel zmago. Tako je tudi s tatom. Nepošteno si prisvoji nekaj, kar pripada drugim. To, da je za kaj prikrajšan, še ne opravičuje takšnega ravnanja.
Tat, ki si želi Božjega odobravanja, se mora za svoje vedenje pokesati. Biblija svari: »Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami.« (Efežanom 4:28) Nekdanji tatje, ki so se resnično pokesali, so lahko trdno prepričani, da jim bo Jehova odpustil. (Ezekiel 33:14–16)
Kaj lahko storijo revni?
Biblija obljublja: »GOSPOD [Jehova, NW] ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.« (Pregovori 10:3) Bog ne bo pomagal tistim, ki zavestno kršijo njegov zakon, da bi zadovoljili lastna poželenja. Sočuten pa je s tistimi, ki se ga iskreno trudijo ubogati, in jih bo blagoslovil v naprezanju, da si priskrbijo, kar potrebujejo. (Psalm 37:25)
Milijoni so že ugotovili, da se jim, ko se ravnajo po Božjih načelih, življenjske razmere izboljšajo. Z upoštevanjem biblijskega nasveta, naj bodo marljivi in se ogibajo razvad, kot so igranje za denar, pijančevanje, kajenje in zloraba drog, imajo lahko na primer več tistega, kar res potrebujejo. (Galatom 5:19–21) Za to je potrebna vera in tisti, ki tako delajo, spoznavajo, da ‚je GOSPOD [Jehova, NW] dober‘ in da tistim, ki mu zaupajo, res pomaga. (Psalm 34:8)
[Navedba vira slike na strani 18]
Robin Hood: General Research Division/The New York Public Library/Astor, Lenox and Tilden Foundations