Cuzco – staroveška prestolnica Inkov

Od dopisnika Prebudite se! iz Peruja

ZADRŽALI smo sapo, ko se je naše letalo ob velikem zavoju bočno nagnilo in se spustilo v ozko dolino. Bili smo tik pred tem, da pristanemo pred zgodovinskim mestom Cuzco v Peruju. Čeprav to mesto leži na višini 3400 metrov, pa so skalne gore v daljavi višje, zato je bilo videti, da bo prilet na pristajalno stezo zelo nevaren. K sreči smo varno pristali. Pred nami je bilo prijetno doživetje, ogled znamenitega mesta z 275.000 prebivalci – nekoč prestolnico silnega inkovskega imperija.

V Cuzcu je še danes vidna staroveška inkovska kultura. Mnogi prebivalci tega mesta še vedno govorijo kečujščino. Pravzaprav kakih osem milijonov ljudi v gorski verigi Andov govori ta stari jezik. Pred nedavnim je kečujska skupnost pregovorila oblasti, da so spremenili ime mesta Cuzco v Qosqo, saj da je fonetična izgovarjava slednjega bližje prvotnemu imenu v kečujščini.

Staroveško mesto

Zgodovinarji pravijo, da segajo korenine tega mesta v obdobje kakih 1500 let pred Kristusovim rojstvom. To je bilo nekako takrat, ko je Mojzes vodil Izrael iz Egipta. Nato je pred kakimi 600 leti Pačakuti, deveti inkovski vladar, pobral za pest gline in oblikoval model novega, prenovljenega mesta Cuzco. Pačakuti je začel vladati 89 let prej, preden so okoli leta 1527 prispeli španski konkvistadorji. Pod njegovim nadzorom je bilo mesto spremenjeno v utrjeno metropolo s tisoči domovi, ki so bili temelj modernega Cuzca.

Nekateri domačini pravijo, da je bilo mesto razdeljeno v štiri četrti, v sredini pa je bil trg oziroma mestni trg. V kečujščini so trgu rekli uakajpata, prostor za praznovanja, sprostitev in pitje. Nekateri izvedenci kečujščine trdijo, da »Cuzco« ali »Qosqo« pomeni »popek sveta«. Tako je središče Cuzcovega trga postal čapi oziroma »središče inkovskega imperijskega središča«.

Inkovski vladar je iz Cuzca vladal nad deli današnje Argentine, Bolivije, Čila, Ekvadorja, Kolumbije in Peruja, nad velikim delom bogate in plodne zemlje. Uspevali so v poljedelstvu, s tem da so gradili večnadstropne terase v različnih višinah. Na teh rodovitnih terasah so udomačili nekatere rastline, ki še danes predstavljajo večino svetovne hrane, recimo krompir in limski fižol.

Po področju, kjer so živeli Inki, bi se bilo pravzaprav nemogoče gibati, če ne bi bilo skozi imperij speljano odlično cestno omrežje. Ne moreš si kaj, da si v tem slikovitem Cuzcu ne bi predstavljal staroveških Inkov, kako prihajajo s karavanami lam, andskih tovornih živali. Med vreden tovor je spadalo drago kamenje, baker, srebro in zlato.

Zlata so imeli Inki na pretek, vendar ga niso rabili kot denar. Zaradi svojega kovinsko rumenega sijaja so ga povezovali s soncem, svojim bogom. Templje in palače so si pogosto krasili z zlato pločevino. Naredili so celo zlat vrt z živalmi in rastlinjem iz čistega zlata. Zamislite si impresiven pogled na staroveški Cuzco in njegove z zlatom obložene zgradbe, ki se bleščijo v soncu! Razumljivo, da je toliko zlata privabilo pohlepne španske zavojevalce, ki so ga leta 1533 osvojili in ga oplenili.

Značilna arhitektura Cuzca

Inki so modernemu Cuzcu zapustili prekrasno in značilno kameno arhitekturo. Mnoge današnje zgradbe gradijo na kamenem zidovju, ki se stoletja ni spremenilo. Nekatere kamne so sklesali tako, da so se natančno prilegali posebnim mestom v zidu. Eden takšnih priljubljenih zidov, ki privablja turiste, ima kamen z dvanajstimi različnimi koti! Prav zaradi svojega mnogokotnega reza so takšni kamni kakor ključi, ki gredo samo v njim prilegajočo se ključavnico.

Inkovski klesarji so bili gradbeni mojstri. Brez pripomočkov moderne tehnologije so bili zmožni izklesati kamne tako natančno, da med njimi, ko so jih enkrat položili, ni bilo prostora niti za noževo rezilo! Nekateri teh kamnov tehtajo po nekaj ton. Kako si je to staroveško ljudstvo lahko pridobilo takšne spretnosti, ostaja skrivnost.

Religija v Cuzcu

Kečujski domačini so sprejeli katoliško religijo, zato se jih na splošno ne šteje več med sončeve častilce. Vendar pa ohranjajo poganska animistična verovanja, ki so obstajala še pred čaščenjem sonca. Še vedno praznujejo žetveno obdobje z daritvami za, kot ji rečejo, Pača-Mama, kar izhaja iz kečujske besede, ki pomeni »mati zemlja«.

Jehovove priče pa v Peruju zelo uspešno izpeljujejo svoj biblijskoizobraževalni program. Watch Tower Society že nekaj časa izdaja biblijsko literaturo v kečujščini, tako da lahko kečujsko govoreči prejemajo kraljestveno sporočilo v svojem, domačem jeziku. V kečujščini imajo tudi krščanske shode in to na šestih mestih.

Cuzco ljudem sedaj ni več popek sveta, toda turisti se zgrinjajo, da bi obiskali to edinstveno mesto. Morda boste tudi vi nekega dne obiskali privlačni Peru!

[Slike na strani 19]

1. Pogled iz zraka na Cuzco in njegov mestni trg

2. Inki so tako natančno izklesali kamne, da med njimi ni prostora niti za noževo rezilo

3. Značilno perujsko oblačilo

4. Lame so andske tovorne živali