Zakaj toliko sovraštva?

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ NEMČIJE

»ZAKAJ« – kratka beseda, a beseda, ki terja odgovor. Tako je denimo terjala odgovor, ko jo je bilo videti na koščku papirja med šopki rož in medvedki, položenimi pred šolo v Dunblanu na Škotskem marca 1996. Nekaj dni pred tem je namreč neki moški planil v šolo in postrelil 16 otrok in njihovo učiteljico. Ranil je več drugih, nato pa sprožil še vase. Očitno je bil prepoln sovraštva – sovraštva do sebe, drugih in družbe na splošno. Žalujoči starši in prijatelji, pa tudi na milijone ljudi po svetu si je zastavljalo isto vprašanje: ,Zakaj? Zakaj nedolžni otroci umirajo na takšen način?‘

Verjetno vašemu očesu ni ušlo, da je svet prepoln slepega, nerazložljivega sovraštva. Pravzaprav ste morda zaradi takšnega ali drugačnega razloga tudi sami žrtev sovraštva. Tudi vi ste se najverjetneje že vprašali ,Zakaj?‘ – in verjetno ne samo enkrat.

Pozitivno in negativno sovraštvo

»Sovraštvo« je definirano kot »močno čustvo nenaklonjenosti in mržnje«. Seveda je koristno biti ,močno nenaklonjen in imeti mržnjo‘ do stvari, ki so škodljive oziroma ki bi lahko škodile medsebojnim odnosom. Če bi vsi imeli te vrste sovraštvo, bi bil svet resnično boljši kraj prebivanja. Žal pa se nepopolni ljudje nagibamo k temu, da sovražimo napačne stvari iz napačnih razlogov.

Razdiralno sovraštvo temelji na predsodkih, nevednosti, lažnih informacijah in ga pogosto sproži »strah, jeza ali občutek ljudi, da se jim dela krivica«, pravi neka definicija. Takšno sovraštvo nima pravega temelja, povzroča slábo in ob njem se znova in znova pojavlja vprašanje ,Zakaj?‘.

Vsi mi poznamo ljudi, katerih značilnosti ali navade nas morda včasih razdražijo in s katerimi težko shajamo. Toda če nas kdo razdraži je eno, želja po tem, da bi ljudi telesno poškodovali, pa čisto nekaj drugega. Morda težko razumemo, kako lahko kdo goji sovraštvo kar do celih skupin ljudi, in to pogosto do ljudi, ki jih niti ne pozna. Morda nimajo enakih političnih pogledov kot on sam, pripadajo drugi religiji ali pa so druge etnične skupine – toda ali je to razlog, da jih sovraži?

Pa vendar takšno sovraštvo obstaja! Tako je v Ruandi v Afriki leta 1994 sovraštvo pripeljalo plemeni Hutujev in Tutsijev do medsebojnega pokola. Ob tem se je neka poročevalka vprašala: »Kako se je lahko v tako majhni državi nakopičilo toliko sovraštva?« Na Bližnjem vzhodu je sovraštvo krivo za teroristične napade Arabcev in izraelskih zelotov. V Evropi pa je zaradi sovraštva razpadla nekdanja Jugoslavija. Po nekem časopisnem poročilu že samo v Združenih državah rasistične nazore širi »približno 250 sovražnih skupin«. Zakaj je toliko sovraštva? Zakaj?

Sovraštvo je tako močno ukoreninjeno, da ostaja celo tedaj, ko boji, ki jih je zanetilo, ponehajo. Kako drugače bi sicer lahko pojasnili, zakaj je tako težko ohranjati mir in ustavitev ognja v državah, v katerih je divjala vojna in kjer so pustošili teroristični napadi? Kako drugače bi sicer lahko pojasnili to, kar se je dogajalo po mirovnem sporazumu, podpisanem ob koncu leta 1995 v Parizu, po katerem je bilo mesto Sarajevo ponovno združeno pod bošnjaško–hrvaško federacijo? Večina tam živečih Srbov je namreč začela bežati iz mesta in njegove okolice, ker so se bali povračilnih ukrepov. Time je poročal, da so ljudje plenili in zažigali stavbe, ki so jih zapuščali, ter sklenil: »Sarajevo je ponovno združeno, njegovi ljudje pa niso.«

Mir med ljudmi, ki drug drugega sovražijo, je v najboljšem primeru ponarejen mir, enako brez vrednosti kakor ponarejen denar. Ker nima ničesar resnično vrednega, kar bi mu dajalo trdnost, lahko razpade že pod najmanjšim pritiskom. Na svetu je toliko sovraštva in tako malo ljubezni. Zakaj?

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Razdiralno sovraštvo temelji na predsodkih, nevednosti, lažnih informacijah