Pogled v svet

Trgovina s sužnji v Braziliji

»V Brazilijo so z ladjo odposlali 10-krat več sužnjev kakor v Združene države. A pri brazilskih sužnjih je bila smrtnost tako velika, da je bilo leta 1860 črnega prebivalstva v Braziliji le pol toliko kakor v Združenih državah,« poroča ENI Bulletin Svetovnega sveta cerkva. Menijo, da je 40 odstotkov afriških sužnjev umrlo v ladijskih trupih. Da bi jim zvečali vrednost, so afriške sužnje skupinsko krščevali, in sicer tako, da so jih škropili z vodo, medtem ko so duhovniki izgovarjali »besede krsta«. Aaron Tolen iz Kameruna, voditelj Svetovnega sveta cerkva, je govoril o bogoslužju »spominjanja, kesanja in sprave«, ki je potekalo v Salvadorju (Brazilija), ter pripomnil: »Za to tragedijo niso odgovorni le tisti, ki so nas sem pripeljali. Krivi smo tudi mi, Afričani. Osramotili smo se s tem, ko smo svoje brate in sestre prodajali kakor blago.«

Evropski kadilci

Na svetu največ tobaka na prebivalca porabijo Evropejci in Kitajci, poroča frankfurtski Nassauische Neue Presse (Nemčija). V Evropski uniji kadi 42 odstotkov moških in 28 odstotkov žensk. Odstotek kadilcev pa je znatno višji pri ljudeh med 25. in 39. letom starosti. Kajenje vsako leto pobije 100.000 ljudi v Nemčiji, enako število v Britaniji. Pred kratkim se je češki predsednik Vaclav Havel, dolgoleten strasten kadilec, zdravil zaradi pljučnega raka. Süddeutsche Zeitung poroča, da je predsednik pisal evropskemu gibanju Kajenje ali zdravje in dejal, da občuduje vsakogar, komur uspe kajenje opustiti.

Zboleti zaradi hrupa?

Če ste izpostavljeni hrupu, celo sorazmerno šibkemu, lahko zbolite, kažejo raziskave, objavljene v britanski reviji New Scientist. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi teh odkritij popravila svoje napotke glede sprejemljive jakosti nočnega hrupa. Zlasti zaskrbljivi so dokazi, ki kažejo, da so lahko še posebej v nevarnosti otroci. Iz neke raziskave je razvidno, da imajo otroci, ki živijo blizu muenchenskega mednarodnega letališča, povišan krvni tlak in višji nivo adrenalina. Raziskovalci so tudi odkrili, da ti otroci slabše berejo in imajo slabši dolgoročni spomin. Ljudje, za katere je videti, da so se hrupu prilagodili, se prilagodijo »vedno v škodo svojega organizma«, pravi Arline Bronzaft, specialistka za hrup. »Hrup je stres in telo na koncu nekje popusti.«

Nevarnosti pesticidov

Kot poroča Mednarodni raziskovalni inštitut za riž (na Filipinih), bi pridelali enako riža, tudi če ne bi uporabili prav nič pesticidov. Neki znanstvenik s tega inštituta je Svetovni vrh za prehrano, ki je zasedal na Filipinih, obvestil, da je intenzivno škropljenje posevkov potratno in nepotrebno. Ne le da kmetje škropijo ob napačnem času v letu, poroča revija New Scientist, ampak pravzaprav tudi pobijejo napačen mrčes. Mnogi kmetje se tudi ne menijo za varnostne nasvete in kemikalije nanašajo s finimi škropivi, ki se jih z lahkoto vdihava, ali pa herbicide mešajo z zemljo in nato trosijo z roko. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da trenutno po svetu zaradi pesticidov letno umre 220.000 ljudi, tri milijone pa se jih hudo zastrupi.

Najstniki opisujejo idealne starše

Kako bi najstniki opisali idealne starše? Da bi to odkril, je šolski svetovalec in psiholog Scott Wooding anketiral več kot 600 najstnikov. Pričakoval je, da bodo mladi hvalili popustljivost, zato so ga njihovi odgovori presenetili. Najstniki so kar naprej odgovarjali, da si želijo »nepristranskosti, skrbnosti (,želijo slišati: »Rad/-a te imam« ‘), humorja [in] dobrega zgleda«, poroča časopis The Toronto Star. Wooding je tudi ugotovil, da si najstniki želijo, da bi jim starši pomagali razviti čut za odgovornost. Ko storijo kaj narobe, pričakujejo, da jih disciplinirajo. Najbolj pa mladi hrepenijo po tem, kot so dejali, da bi jim starši posvečali več časa.

Brezkrvna medicina

»Zaradi strahu pred s krvjo prenešenimi boleznimi in kroničnega pomanjkanja darovane krvi si zelo prizadevajo odpraviti transfuzije, kjer koli je to le mogoče,« poroča časopis The Globe and Mail. Pri brezkrvni medicini in kirurgiji zelo pazijo na izgubo krvi in »mnoge nove metode so najprej razvili ob zdravljenju Jehovovih prič«, pravi Globe. Dr. James A. Robblee, anestezist na univerzi Ottawskega srčnega inštituta, ene od mnogih bolnišnic, v katerih uvajajo programe brezkrvne kirurgije, priznava: »Resnično menim, da so nam glede te zadeve zelo okrepili zavest [Jehovove priče].«

Od »kamene dobe« do pušk

Velik rezervat v deževnem gozdu med Brazilijo in Venezuelo je dom Indijancev Janomami. Prvič so jih »odkrili« v 1960-ih in nato počasi navajali na sodobne novosti, denimo na trnek, ogledalo, vžigalice in radio. Toda najnovejša sodobna naprava, ki je prišla do njih, puška, je »zadnjemu kamenodobnemu plemenu Amerik« nevarna, poroča The Daily Journal iz Caracasa (Venezuela). V njihovo prvobitno kulturo so puško z blagovno menjavo in trgovino vpeljali zlatokopi, džungelski trgovci in misijonarji. Toda v samo enem tednu so po nesreči zaradi strelov umrli kar trije Janomamijci. To je pretresljiv opomin, kako pogubne posledice ima lahko stik s sodobno civilizacijo. Claudia Andujar, voditeljica projanomamijske komisije, pravi: »Zamislite si, kako nevarno bi bilo plemenu, ki mu je bojevanje z zastrupljenimi puščicami, kamni in palicami v ponos, nenadoma k temu dodati še puške in smodnik.«

Sinji kit se vrača

Od leta 1946 lov na sinjega kita strogo nadzorujejo. Do takrat so tega mogočnega 30-metrskega in 150-tonskega sesalca z lovom potisnili na rob izumrtja. Sedaj pa so po zaslugi Sistema ameriške mornarice za zvočni nadzor odkrili, da v severnem Atlantiku živi precejšnja populacija kitov, med njimi tudi hrbtopluti, grbavi in ščukasti kiti, pa tudi redki sinji kiti. »Ob britanski obali je veliko več kitov, kot pa so prej menili,« pravi londonski The Sunday Telegraph. Hidrofone, ki ležijo na morskem dnu tudi do 3000 metrov globoko, so prvotno oblikovali zato, da bi z njimi odkrivali podmornice. A ugotovili so, da so tudi idealni za zaznavanje nizkofrekvenčnih kitovih klicev. Pravijo, da klic sinjega kita pod vodo potuje 3000 kilometrov daleč.

Učne ure za razvezane?

V Pima Countyju v Arizoni (ZDA) morajo starši, ki se hočejo razvezati, obiskati štiriinpolurni seminar, na katerem jim pomagajo razumeti, kako bo razveza vplivala na njihove otroke, poroča The Dallas Morning News. Z učnimi urami želijo staršem pomagati naučiti se, »kako oblikovati urnik obiskovanja« in pretehtati, »kdaj utegne biti otrok dovolj star, da čez poletje živi pri roditelju neskrbniku«. In kar je še pomembnejše, staršem pomagajo razvezo videti skozi otrokove oči, pravi Frank Williams, vodja teh učnih ur. »Sprašujem se, zakaj je takšno izobraževanje predpisano šele ob koncu,« pravi družinska odvetnica Alyce Pennington. Zakaj ne bi imeli »takšnih učnih ur, še preden se sploh poročijo«?

Največji ječarki sveta

V Združenih državah je bilo leta 1995 na vsakih 100.000 prebivalcev 615 zapornikov, pravi Ameriško sodno ministrstvo. To je še enkrat toliko, kolikor jih je bilo v tej državi leta 1985, kar jo postavlja na prvo mesto na svetu, poroča The Wall Street Journal. Na drugem mestu je Rusija, kjer je po zadnjih razpoložljivih podatkih (1994) v zaporih 590 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Recikliranje je smiselno

Časopis El Universal iz Caracasa (Venezuela) poroča, da z recikliranjem aluminijastih posod prihranijo v primerjavi z izdelovanjem novih kar 90 odstotkov energije. Ekološko smiselno je tudi recikliranje papirja. Pri tem se namreč porabi 50 odstotkov manj energije kakor pri izdelovanju novega papirja, onesnaževanje vode se zmanjša za 58 odstotkov, zraka pa za 74 odstotkov. Še bolje se obnese steklo, saj se ga lahko reciklira popolnoma in vedno znova.